Pred zimo: kako založena so plinska skladišča po Evropi

Cene evropskega zemeljskega plina so se v zadnjih tednih dvignile na najvišjo raven od napada na Iran, do katerega je prišlo konec februarja. S terminskimi pogodbami na nizozemskem vozlišču za dobavo v naslednjem mesecu se trenutno trguje po ceni 65,5 evra na megavatno uro (MWh), kar je približno dvakrat toliko kot na začetku leta, a še vedno daleč od ravni po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022.

O tem, kako hitro bi se podražitve lahko poznale na položnicah gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev in ali se nam dvig v Sloveniji obeta že v prihodnjih mesecih, smo na Forbesu Slovenija že podrobneje pisali v članku Bomo za elektriko in plin jeseni plačevali več?. 

Evropske zaloge plina pa so za ta letni čas, pred ogrevalno sezono, nizke, je za Euronews povedala Natasha Fielding, vodja uredniške ekipe za plin, utekočinjeni zemeljski plin, premog in biomaso pri analitični agenciji Argus Media.

Skladišča utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v EU so bila v torek, 25. avgusta, pri 63,3-odstotni napolnjenosti, kažejo podatki Gas Infrastructure Europe (GIE). Ta raven je daleč pod petletnim povprečjem 79 odstotkov, je dodala Fielding. “V zadnjih 15 letih so bile zaloge tako nizke le leta 2021, pred zadnjo večjo plinsko krizo,” je navedla.

Koliko zalog imajo evropske države

Najnižje zaloge plina v Evropi imajo trenutno Nizozemska (44,6-odstotna napolnjenost), Latvija (44,7-odstotna napolnjenost) in Slovaška (49,1-odstotna napolnjenost). Tudi Nemčija, ki ima 51,3-odstotno napolnjena skladišča plina, tako ostaja pod povprečjem EU.

Najbolje so s plinom medtem preskrbljene Portugalska (91-odstotna napolnjenost), Poljska (90,6-odstotna napolnjenost) in Italija (81,8-odstotna napolnjenost), še izhaja iz podatkov GIE.

Slovenija nima lastnega skladišča plina in večino svojih zalog skladišči v Avstriji.

Plinski operaterji: Infrastruktura je dovolj prožna

Evropska zakonodaja sicer v splošnem veleva, naj bodo skladišča pred ogrevalno sezono zapolnjena 90-odstotno, a Evropska komisija je članicam EU predlagala, da izkoristijo prožnost, ki jo zakonodaja dopušča, in skladišča pred prihodnjo zimo napolnijo do 80 namesto 90 odstotkov, kar naj bi zadostovalo za varno oskrbo v prihajajoči zimi.

Evropsko združenje operaterjev prenosnih sistemov plina v svojih analizah ocenjuje, da je evropska plinska infrastruktura dovolj prožna za zagotavljanje zanesljive oskrbe tudi ob nižjih ravneh zalog, ob pogoju, da so sprotne dobave zadostne, predvsem ko gre za LNG, so danes za STA pojasnili v sistemskem operaterju Plinovodi.

Obenem pa sistemski operaterji opozarjajo, da bi lahko bili ob kombinaciji nižje napolnjenosti skladišč in omejene razpoložljivosti LNG vendarle potrebni dodatni ukrepi na strani ponudbe ali povpraševanja.

Plinovodi in Geoplin: Oskrba v Sloveniji ni ogrožena

Ko gre za Slovenijo, neposrednega tveganja za fizično oskrbo s plinom trenutno v Plinovodih ne vidijo. Slovenski prenosni sistem je po njihovih zagotovilih dobro povezan s sosednjimi sistemi, dodatne dobavne možnosti pa zagotavlja tudi po novem povečana prenosna zmogljivost iz smeri Hrvaške in terminala LNG na Krku.

Tudi lani je sicer po pojasnilih Agencije za energijo v letnem poročilu o stanju na področju energetike izrazito prevladoval uvoz plina iz Avstrije oziroma z vozlišča Baumgarten, ki je pomenil približno 94 odstotkov vseh uvoznih količin. Uvoz iz Alžirije je po obnovi dobav v letu 2022 in po tistem, ko je leta 2023 dosegel 28 odstotkov, je lani skoraj popolnoma usahnil in prispeval manj kot odstotek celotnega uvoza. Nekoliko, na nekaj pod tri odstotke, sta se povečala deleža uvoza iz Italije in Hrvaške.

Tudi po zagotovilih Geoplina kot največjega veletrgovca s plinom v državi zanesljivost oskrbe s plinom v Sloveniji ni ogrožena. Kot so še zapisali za STA, so si v preteklih letih ravno s tem namenom intenzivno prizadevali za diverzifikacijo nabavnih virov.