Zakaj se gorivo spet tako draži? Vojna na Bližnjem vzhodu je le del odgovora

Dizelsko gorivo se na črpalkah zunaj avtocest in hitrih cest z današnjim dnem draži na 1,882 evra za liter, bencin pa se je pocenil na 1,5583 evra za liter. Medtem na črpalkah ob avtocestnem omrežju dizel stane okoli dva evra za liter, bencin pa okoli 1,8 evra za liter.

S tem se regulirane cene dizla že peti teden zapored (vse od konca junija) dvigujejo, medtem ko se je bencin danes drugič zapored pocenil. Visoke cene goriv zmanjšujejo kupno moč prebivalcev, ki za polnjenje rezervoarja svojega jeklenega konjička odštejejo več, poleg tega pa pomembno zvišujejo stroške v nekaterih panogah in s tem še krepijo inflacijske pritiske.

Ne gre le za ceno nafte …

Ekonomisti Evropske centralne banke (ECB) v analizi o tem, kaj v zadnjih mesecih poganja cene goriv v Evropi, navajajo, da so se borzne cene surove nafte brent marca, v tednih po izbruhu konflikta na Bližnjem vzhodu, hitro dvignile in v začetku aprila dosegle vrhunec pri 138 ameriških dolarjih na sod. To je skoraj dvakrat več kot konec februarja.

V prvem tednu aprila so maloprodajne cene dizelskega goriva v evrskem območju v povprečju znašale 2,18 evra na liter, kar je tretjina več kot konec februarja (1,63 evra na liter).

Potem je cena surove nafte in posledično tudi goriv na črpalki padla. Ponovna zaostritev konflikta od začetka julija pa je prinesla vnovično rast cen na črpalkah, ki so v tretjem tednu julija v evrskem območju dosegle približno 1,98 evra na liter dizelskega goriva.

Kot ugotavlja ECB, je v zadnjih mesecih pomemben del podražitev nastal v rafinerijah. V teh se surova nafta predela v dizel, bencin in druga goriva. Rafinerijska marža tako postaja pomembna postavka v končni ceni goriva.

ECB ocenjuje, da se je rafinerijska marža za dizel od februarja do prve polovice julija povečala z okoli 10 centov na 35 centov na liter, za bencin pa s štirih na 23 centov na liter. Terminske pogodbe kažejo, da se bodo marže v avgustu verjetno nadalje zvišale, preden bodo začele padati.

Visoke marže so prihodek naftnih družb, kot so Total, Chevron, Exxon. Te so v zadnjih tednih poročale o visokih, nekatere tudi rekordnih dobičkih v letošnjem drugem četrtletju.

Ozko grlo naftnih dobav

Po analizi ECB so se marže po izbruhu spopadov na Bližnjem vzhodu povzpele na skoraj rekordne ravni zaradi zmanjšanih zmogljivosti za predelavo.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) v zadnjem julijskem poročilu o trgu z nafto navaja, da so bile junija predelane količine v rafinerijah po svetu za 6 milijonov sodov na dan manjše kot junija lani. Kot ugotavlja IEA, je razlog v zmanjšani proizvodnji rafinerij na Bližnjem vzhodu.

Rafinerija Jizan v Savdski Arabiji, ki ima zmogljivost predelave 400 tisoč sodov na dan in je v zadnjih treh mesecih izvozila 200 tisoč sodov derivatov (predvsem dizla), je od 27. julija zaustavljena zaradi napada jemenskih hutijev. Podobno je Kuvajt delno zaustavil rafinerijo Al-Zour, ki predela 615 tisoč sodov na dan, ponoven zagon načrtuje v prihodnjih dneh.

Rusija pa je zaradi napadov ukrajinske vojske na njene rafinerije prepovedala izvoz goriv, kar je dodatno zaostrilo razmere na trgu in prispevalo k rasti cen tudi v evropskih državah, ki ruske nafte sicer zaradi sankcij, sprejetih po ruskem vojaškem napadu na Ukrajino, ne kupujejo več.

Vse to ob nezmanjšanem povpraševanju prispeva k temu, da se dizelsko gorivo draži hitreje od surove nafte. Po poročanju agencije Reuters je prejšnji četrtek premija za evropski dizel (razlika med dizlom in surovo nafto) dosegla rekordnih 74,66 dolarja na sod.

IEA napoveduje, da bo svetovna predelava v 2026 na letni ravni manjša kot lani, prihodnje leto pa naj bi se znova povečala.