Srbiji še dodaten mesec, da proda ruski delež v naftni družbi Madžarom
Srbski predsednik Aleksandar Vučić upa, da bo madžarski nakup Naftne industrije Srbije zaključen že v prihodnjih dneh.
ZDA so Srbiji odobrile še eno preložitev sankcij za naftno družbo Naftna industrija Srbije (NIS), ki je v večinski lasti ruskega Gazproma, je v petek dejala srbska ministrica za energetiko Dubravka Đedović Handanović. To družbi, ki zagotovi večino povpraševanja po gorivu v državi, dovoljuje nadaljnji uvoz surove nafte do 28. avgusta, poroča Reuters.
Oprostitev od sankcij, ki jo je odobril ameriški Urad za nadzor tujega premoženja (Ofac), daje NIS, ki upravlja edino srbsko naftno rafinerijo v Pančevem, več časa, medtem ko se madžarsko naftno in plinsko podjetje Mol pogaja o nakupu ruskega večinskega deleža v podjetju.
“Trideset dni je dobra novica; NIS bo imel čas za nakup in uvoz dovolj surove nafte,” je Đedović Handanović dejala v neposrednem prenosu na državni televiziji RTS.
V petek je predsednik Aleksandar Vučić izrazil upanje, da bo Mol v prihodnjih dneh zaključil nakup NIS. “Pričakujemo dokončanje dogovora v prihodnjih dneh, verjetno se bom pogovarjal z (ruskim predsednikom Vladimirjem) Putinom in (madžarskim premierjem) Petrom Magyarjem,” je Vučić povedal novinarjem med potovanjem v južno Srbijo.
Uvoz goriv otežuje tudi vodostaj Donave
ZDA so oktobra lani uvedle sankcije za NIS kot del širših ukrepov, uperjenih proti ruskemu energetskemu sektorju zaradi vojne v Ukrajini, in zahtevale odprodajo deležev Gazprom Nefta in Gazproma.
Rafinerija NIS v Pančevu, nedaleč od prestolnice Beograd, pokriva približno 80 odstotkov povpraševanja Srbije po gorivih. Surovo nafto uvažajo prek hrvaškega naftovoda Janaf.
Uvoz drugih goriv v Srbijo se je zmanjšal na 25 odstotkov mesečnega cilja za julij, saj so rekordno nizke gladine reke Donave prisilile barke in tankerje, da obratujejo s četrtino svoje tovorne zmogljivosti.
Januarja je Mol podpisal začasni sporazum o nakupu skupnega 56-odstotnega deleža Gazprom Nefta in Gazproma v NIS. Srbska vlada ima v lasti 29,9 odstotka podjetja, preostanek pa imajo v lasti mali delničarji in zaposleni, še piše Reuters.
