Evrska inflacija malenkost navzgor
K rasti evrske inflacije so prispevale predvsem višje cene energije. V Sloveniji je bila inflacija po tej metodologiji triodstotna.
Medletna inflacija v območju evra se je julija po danes objavljeni prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat z junijskih 2,8 odstotka zvišala na 2,9 odstotka.
Cene v skupini energija so se po Eurostatovi prvi oceni julija medletno zvišale za deset odstotkov, potem ko je bila junija rast 8,5-odstotna.
Po rasti so sledile storitve (+3,3 odstotka), skupina hrana, alkoholne pijače in tobak (+1,2 odstotka) ter industrijski izdelki brez energentov (+0,9 odstotka).
Podatke o julijski inflaciji v Sloveniji je objavil tudi slovenski statistični urad Surs. Letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki omogoča evropsko primerjavo, je bila julija pri nas triodstotna.
Najbolj izstopa Litva
Osnovna inflacija, torej tista brez energentov, hrane ter alkoholnih pijač in tobaka, je bila medtem pri 2,5 odstotka in s tem še vedno le nekoliko nad dvoodstotnim srednjeročnim ciljem Evropske centralne banke. Na mesečni ravni so cene stagnirale.
Med članicami evrskega območja je po inflaciji julija najbolj izstopala Litva, kjer je medletna inflacija dosegla 5,6 odstotka. Sledila sta Bolgarija s 4,1-odstotno inflacijo in Ciper s štiriodstotno stopnjo.
Najmanj izrazit pa je bil medletni dvig cen življenjskih potrebščin v Estoniji z dveodstotno rastjo. Sledili sta Malta (2,1 odstotka) in Francija (2,4 odstotka).
