Kdo draži in kdo stiska zobe zaradi visokih cen nafte

Dizel je pri nas trenutno za približno 25 odstotkov dražji, kot je bil konec februarja, ko se je z napadom Američanov in Izraelcev na Iran začela vojna na Bližnjem vzhodu.

Povišane cene nafte so najhitreje občutila podjetja v cestnem, delno tudi železniškem transportu, kmetijstvu in gozdarstvu, pet mesecev po začetku vojne opaža glavni ekonomist in vodja analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc. Kot pojasni, je v teh dejavnostih obseg poslovanja pomembno odvisen od cen naftnih derivatov, ki pretežno poganjajo gospodarske stroje oziroma vozila, medtem ko je pomen električnega pogona omejen.

Močno so se dvignile tudi cene številnih derivatov, ki nastajajo v rafinerijah ob predelavi surove nafte. Izpostavlja polietilen in polipropilen. “To pomeni višje cene embalaže, ki sicer ne pomeni ključnega dela stroškov pri proizvodih, se pa uporablja tudi v transportu polizdelkov,” pravi sogovornik.

Kako hitro podjetje višje stroške prenese naprej na kupca (in vse do končnega potrošnika), je odvisno tudi od finančne moči podjetja in stopnje konkurence na trgu.

V cestnem transportu je prenos do končnega uporabnika najhitrejši, pravi Ivanc, najtežji pa v kmetijstvu. Še posebej to velja za pridelovalce poljščin, kjer je konkurenca med proizvajalci v regiji zelo velika. Kot pravi Ivanc, so novi načini skladiščenja in transporta pocenili uvoz sadja in zelenjave, kar krepi konkurenco domačim pridelovalcem. Doda, da je poskočila tudi cena dušikovih gnojil, ki so izdelana iz zemeljskega plina, kar dodatno bremeni kmete.

Prevozniki aktivirali naftno klavzulo

“Višji strošek goriv smo, tako kot drugi prevozniki, prenesli v višje cene,” pravi direktor prevozniškega podjetja Hubat Gregor Hubat. Tri desetletja staro družinsko podjetje iz Kamnika je poznano predvsem po prodaji kurilnega olja, sicer pa ima 50 cistern za prevoze dizelskega goriva, kurilnega olja, bitumna po Sloveniji in tujini. Pri nas sta med njihovimi večjimi naročniki MOL in Helios.

Tako Hubat kot Peter Pišek, ki ima prevozniško podjetje Frigotransport Pišek, hkrati pa je tudi podpredsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), imata v večini pogodb tako imenovano naftno klavzulo, ki ureja usklajevanje prevoznin s tržno ceno goriva. “Če je strošek goriva ena tretjina lastne cene storitve, moraš ob 15-odstotnem dvigu cen goriva dvigniti končno ceno za pet odstotkov,” pravi Hubat.

Težava pa je, da naročniki podražitve pogosto potrjujejo z zamikom, kar je v času hitro spreminjajočih se cen goriv lahko izziv, pravita sogovornika.

Od predlani ima Slovenija tudi v zakonu o prevozih v cestnem prometu člen, po katerem se mora v primeru zvišanja ali znižanja cene energenta za več kot deset odstotkov prevoznina zvišati ali znižati za tri odstotke.

Med gospodarskimi dejavnostmi je bil najhitrejši vpliv prenosa cen v poslovanje v cestnem, delno tudi železniškem transportu, kmetijstvu in gozdarstvu.

Bojan Ivanc, Analitika GZS

Prevozniki so v zadnjih mesecih večkrat zahtevali ukrepe za omilitev rasti cen goriv. Kot pravi Pišek, so pred dvema tednoma, ko je bilo dizelsko gorivo na Hrvaškem cenejše za 25 centov, od vlade zahtevali ukrepanje, saj so slovenski prevozniki s tem v slabšem položaju, poleg tega je nafta velik generator inflacije. Vlada je ta teden z umikom dveh prispevkov ublažila podražitve, vendar je dizel na Hrvaškem še vedno za slabih osem centov cenejši. Včeraj objavljena napoved Financ kaže, da bi se lahko v torek znova podražil, in sicer za približno štiri cente.

Gregor Hubat je prepričan, da se bodo cene prevozov morale dvigniti tudi zaradi drugih velikih stroškovnih pritiskov v času, ko so marže prevoznikov že nizke. Omeni strošek dela in druge davke, birokratske zahteve, cene zavarovanj.

Podobno pove tudi Pišek, ki pravi, da optimizirajo poslovanje in stroške do skrajnosti, a so komaj nad gladino. Opozarja še na domnevno nelojalno konkurenco prevoznikov iz tretjih držav, ki pri nas ustanavljajo podjetja, a po njihovih podatkih nimajo ustreznih dovoljenj in poslujejo z dampinškimi cenami. Kot pravi Pišek, so panožna združenja od državnih institucij zahtevala okrepitev nadzora.

Medtem ko je po nekaterih razlagah dražja nafta močno spodbudila zanimanje za električna osebna vozila, v tovornem prometu ni takega zagona. Kot pravi Hubat, je v domačem tovornem prometu že nekaj električnih tovornjakov, za mednarodne poti pa ta pogon ni primeren. “Tovornjak s priklopnikom na mednarodni vožnji v povprečju prevozi okoli 600 kilometrov na dan. Takšen doseg sicer današnje baterije že omogočajo, a mreža zmogljivih polnilnic še ni dovolj razvita,” pravi.

Ima pa podjetje Hubat že od leta 2008 tovornjake na biodizel. Ta je trenutno cenejši od dizla, pravi, poleg tega podjetje z uporabo tega goriva izpolni del zahtev države, ki v uredbi o rabi obnovljivih virov v prometu dobaviteljem pogonskih goriv določa, kolikšen del prodaje morajo ustvariti z biogorivi ali elektriko. Letos je minimum 13,8 odstotka.

Železnice hitijo na elektriko, a povsod ne gre

Tudi na Slovenskih železnicah pravijo, da nihanje cen energentov v zadnjih mesecih vpliva na poslovanje, a za zdaj ni tako hudo, da bi bili prisiljeni v kakšne dodatne ukrepe za obvladovanje stroškov. So pa, kot pravijo, tudi višje cene energentov prispevale k odločitvi za dvig cen vozovnic v potniškem prometu z letošnjim julijem. Ob tem poudarjajo, da so cene zvišali prvič po letu 2014, na odločitev pa so vplivali tudi višji stroški dela, vzdrževanja in materiala.

V skupini so lani za pogonska goriva tirnih in cestnih vozil, delovnih strojev ter parnih lokomotiv namenili 11,5 milijona evrov ali 1,46 odstotka vseh poslovnih odhodkov.

Državni upravljavec železniške infrastrukture že leta stare dizelske lokomotive nadomešča z novejšimi in tudi z električnimi.

Družba SŽ – Potniški promet ima trenutno 71 električnih lokomotiv in garnitur, v zadnjih letih pa je vozni park dopolnila še z 41 dizelskimi garniturami Stadler Flirt. Te porabijo manj goriva, izpolnjujejo strožje emisijske standarde in jih bo mogoče nadgraditi v bimodalne vlake, pravijo v podjetju. Starejše dizelske garniture pa postopoma umikajo iz prometa.

Višje cene energentov se neposredno odražajo v poslovanju, hkrati pa pomembno vplivajo tudi na širše gospodarsko okolje, v katerem poslujemo.

Slovenske železnice

Drugo podjetje SŽ – Tovorni promet pa ima 143 lokomotiv, od tega 70 električnih in 73 dizelskih. Do septembra 2028 bo prevzelo 30 novih večsistemskih električnih lokomotiv, ki jih bo dobavil Alstom in bodo omogočale višje hitrosti ter približno 20 odstotkov nižjo porabo električne energije v primerjavi z obstoječimi.

Dolgoročni cilj skupine ostaja povečevanje deleža voženj z električnim pogonom, vendar opozarjajo, da prehod omejujejo neelektrificirane proge, kjer so še vedno nujne dizelske motorne garniture. “Tudi številne stranske proge, ki povezujejo pomembna slovenska podjetja, za katera prevoze opravlja družba SŽ – Tovorni promet, še vedno niso elektrificirane,” pravijo.

Nihanje cen uravnavajo z lastnimi rezervoarji

Med podjetji, ki imajo obsežno logistično omrežje in naredijo veliko kilometrov, so živilski trgovci. Hofer ima lastno mrežo tovornjakov za prevoz blaga iz centralnega skladišča v Lukovici do 93 trgovin po vsej Sloveniji. Na vprašanje o tem, koliko jih letno stane gorivo in kolikšen delež vseh stroškov je to, ne odgovarjajo. Kot pravijo, pa nihanje cen v zadnjih mesecih delno uravnavajo z lastnimi rezervoarji goriva.

Kot še povedo, redno posodabljajo vozni park, saj imajo novejši tovornjaki nižjo porabo goriva in manjše emisije v primerjavi s starejšimi vozili. Kot eni prvih v tej panogi v Sloveniji so dodali tudi dve električni vozili, ki z enim polnjenjem naredita okoli 400 kilometrov. Polnjenje na 400-kilovatni polnilnici traja okoli 50 minut. V podjetju postopoma povečujejo tudi delež električnih osebnih vozil za službene namene.

Cene goriva in gnojil gor, odkupne cene mleka dol

Gorivo je za nas pomemben strošek in vnaša dodatno negotovost v že tako zahtevno poslovno leto, pravi tudi kmet in podpredsednik sindikata kmetov Anton Medved. Družinska kmetija v vasi Stražgonjca pri Pragerskem s 60 hektarji obdelovalne zemlje in več kot 200 glav goveda je usmerjena predvsem v pridelavo mleka.

“Opažamo, da se kmetijska nafta draži hitreje kot ostala pogonska goriva. Za nas to ni mali strošek, saj porabimo 28 tisoč litrov goriva na leto,” pravi o rastočih cenah goriv. Če preračunamo, je pri ceni 1,1 evra letni strošek za tako količino 30 tisoč na leto, pri 1,4 pa 39 tisoč evrov.

Na drugi strani so se odkupne cene mleka znižale. “Novembra smo dobivali po 52 centov za liter mleka, junija samo še 39 centov. Na evropskem trgu je namreč presežek mleka in cene so padle,” pove.

Opažamo, da se kmetijska nafta draži hitreje kot ostala pogonska goriva.

Anton Medved, kmet in podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije

Na Petrolu so nam na vprašanje, zakaj se je dizel od začetka vojne podražil za 25 odstotkov, kurilno olje in kmetijska nafta pa za 30 odstotkov, odgovorili, da je v ceno dizla vključen tudi obvezen delež biogoriv. “Ker se je od februarja najbolj zvišala prav kotacija mineralnega dizla, manj pa kotacija biogoriva, je bil dvig cene kurilnega olja oziroma kmetijske nafte večji od dviga cene dizelskega goriva,” pojasnijo.

Kot pravi Medved, v času povišanih cen goriv ukrepajo tako, da so bolj varčni pri porabi, alternative strojem na dizelski pogon pa za zdaj nimajo. “V hlevih se da marsikaj postoriti z robotizacijo, pri traktorjih pa menjava dizelskega pogona z biodizlom ali elektriko pomeni manjšo zmogljivost.”

Podobno pove Matej Purgar, kmetovalec iz Podbrezja, ki ima 120 glav živine in obdeluje 50 hektarov površin, tako kot Medved pa primarno prideluje mleko. Kot pravi, letno porabijo okoli osem tisoč litrov goriva, saj imajo obdelovalne površine v bližnji okolici, poleg tega del strojnih storitev najemajo. Purgar tudi pove, da so še bolj kot dražje gorivo občutili višje cene gnojil, ki so bila letos dražja za 30 odstotkov. Kot smo pisali, Hormuška ožina ni le ključna prometna žila za prevoz nafte in plina, temveč tudi za gnojila. Katar, Savdska Arabija, Oman, Iran in Egipt pomenijo skoraj 49 odstotkov svetovnega izvoza sečnine (angleško urea) in približno 30 odstotkov svetovnega izvoza amoniaka.

Tudi Purgar pa opozori, da so se odkupne cene mleka letos močno znižale. Sam večino proda v Italijo, trenutno pa mu plačajo 36 centov po litru.

Evropska komisija je sicer nedavno Sloveniji dodelila 2,7 milijona evrov pomoči za blažitev posledic krize v kmetijskem sektorju zaradi visokih cen gnojil in goriva. Na resornem ministrstvu pravijo, da pripravljajo ukrepe, predstavili pa jih bodo po objavi izvedbene uredbe Evropske unije.

Taksisti pod pritiskom vse višjih stroškov

Tomaž Henigman, taksist in predsednik Taksi društva Ljubljana, ki združuje samozaposlene taksiste, letno prevozi okoli 70 tisoč kilometrov. Dražje gorivo tako znatno zvišuje strošek poslovanja. Kljub temu cene prevoženega kilometra za zdaj ni dvignil, saj bi to zaradi močne, pogosto tudi nelojalne konkurence po njegovem mnenju zmanjšalo povpraševanje.

Poleg taksi prevozov opravlja še delo turističnega vodiča. “Samo s taksi prevozi se ne bi izšlo. Verjetno bi moral poiskati drugo delo,” pravi. Poleg goriva so se v zadnjih letih močno dvignili tudi prispevki za espe, pomemben strošek je redno vzdrževanje vozila in druga oprema. Številni taksisti odplačujejo še lizing za avtomobil.

Električnih taksijev je v Ljubljani vse več, a za taksiste, ki opravljajo daljše vožnje, za zdaj niso smiselna izbira, meni sogovornik. Doseg vozila se pri hitrejši vožnji po avtocesti zmanjša, hitro polnjenje traja okoli 45 minut, javne polnilnice pa ostajajo razmeroma drage. Se pa povečuje število hibridov, sklene.

Znova aktualno inflacijsko vprašanje

Dražja nafta torej krepi pritisk na cene v različnih panogah. Skrbi pa je predvsem to, da nič ne kaže, da bi se razmere na Bližnjem vzhodu lahko kmalu umirile.

Vlada je že skoraj v celoti izkoristila razpoložljivi manevrski prostor za blažitev cenovnih pritiskov pogonskih goriv. V četrtek je zato sklenila, da bo Bruselj zaprosila za možnost znižanja trošarin na dizel pod evropski minimum, iz česar bi lahko sklepali, da pričakuje nadaljevanje obdobja negotovosti in povišanih cen goriv.

Podobno izhaja tudi iz sporočila evropske koordinacijske skupine za nafto, v kateri so strokovnjaki iz Evropske komisije, držav članic EU, industrije, Mednarodne agencije za energijo (IEA) in Nata. Skupina je zadolžena za spremljanje vpliva spopadov na varnost oskrbe z gorivi. Po sestanku prejšnji teden so sporočili, da za zdaj v Evropi ni težav, a da “bi lahko nadaljevanje konflikta na Bližnjem vzhodu v prihodnjih tednih in mesecih imelo znaten vpliv in še dodatno zaostrilo razmere na svetovnem trgu naftnih derivatov”.

Učinki dražje nafte, ki se že širijo po gospodarstvu in že močno vplivajo na vsakdanje življenje vseh nas, bi se tako lahko okrepili. Vztrajanje visokih cen energentov bi okrepilo inflacijske pritiske, omejilo manevrski prostor centralnih bank za znižanje obrestnih mer in dodatno poslabšalo svetovne gospodarske obete.