Zaradi novih sankcij EU Rusija ob več milijard evrov

Članice EU so zaradi agresije na Ukrajino sprejele že 21. sveženj sankcij proti Rusiji, v katerem so ohranile vrednost cenovne kapice za izvoz ruske nafte v tretje države pri okoli 45 dolarjih za sod. Tako bo Rusija v prihodnjih 12 mesecih po izračunih Bruslja izgubila 3,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje nafte, poroča STA.

Članice so tudi uradno potrdile davišnji dogovor, da za 12 mesecev zamrznejo mehanizem za avtomatično prilagajanje cenovne kapice, namenjene omejevanju izvoza nafte iz Rusije v tretje države, razmeram na trgu. Tako bo njena vrednost do julija prihodnje leto ostala pri 44,70 dolarja za 159-litrski sod nafte.

Če bi dopustili zvišanje cenovne kapice, bi po ocenah neimenovanih uradnikov EU Rusija s prodajo nafte v tretje države zaslužila dodatnih 3,5 milijarde evrov, zdaj pa bo ostala brez teh prihodkov.

Ruski prihodki od prodaje energentov se po poročanju STA zmanjšujejo tudi zaradi prepovedi uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v EU, ki bo v skladu z že sprejeto zakonodajo v celoti uvedena s 1. januarjem 2027.

So se pa države članice v okviru pogajanj o novem svežnju sankcij proti Moskvi dogovorile za enoletno izjemo od te prepovedi, ki bo evropskim podjetjem še naprej omogočala prevoz ruskega LNG v tretje države in tudi z njim povezane nakupe plina. To bo dovoljeno le podjetjem z obstoječimi pogodbami, sklenjenimi pred začetkom ruske agresije na Ukrajino, in omejeno na količino, prepeljano v letu 2025, so pojasnili viri v Bruslju. Po enem letu bodo smotrnost izjeme znova preučili.

Viri so sicer zagotovili, da se bo dobičkonosnost ruskega izvoza LNG kljub tej izjemi, ki jo je v zameno za potrditev sankcij zahtevala Grčija, precej zmanjšala.

Kaj še prinaša sveženj?

Danes sprejeti sveženj na področju energetike po poročanju STA vključuje še sankcioniranje dodatnih 41 plovil iz t. i. ruske flote v senci, ki jo Rusija uporablja za izogibanje omenjeni cenovni kapici, tako da je skupaj na črnem seznamu že več kot 670.

Sveženj prinaša tudi možnost uvedbe prepovedi transakcij z rafinerijami v Rusiji in tretjih državah, ki obdelujejo rusko surovo nafto in naftne derivate. Tovrstna prepoved bo čez šest mesecev začela veljati za rafinerijo v gruzijskem mestu Kulevi.

EU obenem krepi pritisk na ruski finančni sektor, saj uvaja zamrznitev premoženja in prepoved zagotavljanja sredstev za dodatnih 94 ruskih bank. Tako je EU sankcije po neuradnih informacijah uvedla proti približno polovici vseh bank v Rusiji, med katerimi je tudi velika večina sistemskih bank.

Na področju kriptovalut pa ukrepe, namenjene prepovedi transakcij, širi še na 14 dodatnih platform, ki se med drugim nahajajo v Gruziji, Panami in Združenih arabskih emiratih, piše STA.

Prav tako uvaja dodatne sankcije za omejevanje ruske vojaške industrije, predvsem na področju proizvodnje dronov dolgega dosega. Na seznam podjetij, za katera zaradi podpore ruski industriji velja omejitev izvoza določenih tehnologij, dodaja 51 pravnih oseb. Nekatera imajo sedeže na Kitajskem, v Indiji in Turčiji.

Na seznam sankcioniranih zaradi podpiranja ruske agresije na Ukrajino pa so, kot poroča STA, dodali največ posameznikov in pravnih oseb naenkrat v zadnjih štirih letih, in sicer 218. Ta številka vključuje tudi že omenjene banke, ni pa na seznamu patriarha ruske pravoslavne cerkve Kirila.

Države članice so sicer sveženj glede na predlog komisije omilile. Med drugim so dosegle zgolj načelni dogovor o predlogu za prepoved izdajanja vizumov za vstop v EU Rusom, ki so se borili v Ukrajini.

Kot so pojasnili uradniki, je treba namreč prepoved uskladiti z evropsko vizumsko zakonodajo, da jo bo mogoče izvajati v praksi. Upajo, da bi Svet EU o tem odločil najkasneje oktobra, pri čemer pa je težko napovedovati natančno časovnico.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je davi ob dogovoru stalnih predstavnikov članic sporočila, da EU že dela na naslednjih korakih glede sankcij proti Moskvi, poroča STA.