Združenje nadzornikov: Nacionalni demografski sklad znižuje uveljavljene standarde upravljanja

Po Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so pripombe na osnutek zakona o nacionalnem demografskem skladu pripravili tudi v Združenju nadzornikov Slovenije. Prepričani so, da bi moral zakon najmanj ohraniti standarde iz veljavnega zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) oz. jih še nadgraditi, piše STA.

Združenje nadzornikov je v javni obravnavi, ki traja do 5. avgusta, podalo odziv na zakonski osnutek v delu, ki se nanaša na upravljanje sklada in družb z njegovo kapitalsko naložbo, so danes sporočili iz združenja.

Kot so zapisali, podpirajo prizadevanja za dolgoročno zagotavljanje dodatnih virov za pokojninski sistem ter za pregledno, varno in donosno upravljanje državnega premoženja, a predlaganega zakonskega besedila v sedanji obliki ne podpirajo in predlagajo temeljito preoblikovanje dela, ki se nanaša na upravljanja sklada in njegovih naložb.

“Glede na obseg in sistemsko pomembnost tega premoženja bi moral predlog najmanj ohraniti standarde preglednega, strokovnega in od neposrednih političnih vplivov neodvisnega upravljanja iz veljavnega zakona o SDH ter jih nadgraditi s standardi, ki veljajo za sistemsko pomembne finančne institucije,” so prepričani.

Namesto tega pa zakonsko besedilo, kot so zapisali, glede na osnutek opušča več ključnih zakonskih varovalk, predvsem pri imenovanju organov sklada, kadrovanju v družbah v upravljanju, skladnosti poslovanja, integriteti ter transparentnosti in poročanju.

Vlada bi dobila neposredno večino v nadzornem svetu

Med glavnimi pripombami združenja so, da vlada dobi neposredno večino v nadzornem svetu, strokovni postopek imenovanj nadzornikov pa da se opušča. Veljavni zakon o SDH je po njihovem prepričanju na tem področju strožji, saj kandidate pripravi in oceni strokovna komisija, vsak odstop od njenega predloga pa mora biti javno razkrit in obrazložen.

Nižji so po opozorilih združenja tudi standardi za člane organov sklada. Predlog znižuje zahtevane izkušnje z najmanj desetih na najmanj pet let, ne ohranja izrecnega merila, da kandidat nima oziroma v zadnjih šestih mesecih ni imel funkcije v politični stranki, na katero je bil izvoljen ali imenovan, in opušča zahtevo po potrdilu o poznavanju pristojnosti, odgovornosti in delovanja nadzornih svetov, piše STA.

Prav tako opušča zahtevo, da Komisija za preprečevanje korupcije za kandidata za člana nadzornega sveta ali uprave s pravnomočnim aktom ni ugotovila kršitve integritete.

Združenje predlaga vzpostavitev preverjanja primernosti članov organov po vzoru ureditve primernosti (fit and proper) za finančne institucije.

Neutemeljeno se zdi združenju tudi kadrovsko resetiranje organov sklada. SDH namreč po pojasnilih združenja glede na zakonski osnutek ne bo prenehal, temveč se bo kot ista pravna oseba reorganiziral, zato je opredelitev sklada kot njegovega pravnega naslednika terminološko neustrezna.

Kljub kontinuiteti pa predlog ob imenovanju novih članov predvideva prenehanje funkcije vsem sedanjim članom nadzornega sveta, čeprav se ta širi s petih na devet članov. Skupaj z možnostjo neposrednega vladnega imenovanja začasne uprave to omogoča popolno kadrovsko zamenjavo članov organov upravljavca, in to v obdobju prenosa in združevanja premoženja, so opozorili.

Opuščanje varovalk pri integriteti in notranjem upravljanju

Združenje opaža tudi opuščanje varovalk na področju integritete in notranjega upravljanja. Predlog ne ohranja pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto ter posebnih pravil o notranjih informacijah, prijavi neetičnih ali nezakonitih ravnanj in nejavnih vplivov, nasprotjih interesov, poslih s povezanimi osebami in sprejemanju daril.

Splošen sklic na zakonodajo o integriteti teh mehanizmov po prepričanju združenja ne more nadomestiti, zato predlagajo izrecno določitev neodvisne funkcije skladnosti poslovanja in integritete ter neodvisne notranje revizije z neposrednim dostopom do nadzornega sveta.

Nazadovanje v združenju prepoznavajo tudi pri kadrovanju v nadzorne svete družb v upravljanju sklada. Predlog ne ureja zakonskega sistema akreditacije, nominacije in izbire članov nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo sklada, temveč to prepušča politiki upravljanja in kodeksu.

Združenje predlaga, da se v zakon vključijo jasna in za vse kandidate enaka merila, omejitve glede povezanosti, nezdružljivosti in nasprotij interesov ter obvezna akreditacija in nominacija v preglednem postopku, ki ga vodi neodvisna strokovna kadrovska komisija.

Manj transparentnosti in poročanja

Zakonski osnutek po oceni združenja prinaša tudi manj transparentnosti in poročanja. Obseg obveznih objav je ožji od veljavnega zakona. Ob bistveno večjem obsegu premoženja in koncentraciji pristojnosti takšno zmanjšanje po mnenju združenja ni utemeljeno.

Združenje v luči vsega tega meni, da je treba zakonski osnutek pred nadaljnjo obravnavo v upravljavskem delu temeljito preoblikovati. Pri nadaljnjem oblikovanju zakonskih rešitev so pripravljeni sodelovati s strokovnimi predlogi.

Združenje nadzornikov se je tako s kritikami pridružilo Komisiji za preprečevanje korupcije. V ministrstvu za finance so napovedali, da bodo mnenja in komentarje o zakonskem osnutku natančno proučili in se do njih opredelilo v nadaljnjem postopku. Cilj je oblikovati čim boljše rešitve za prihodnost Slovenije, so zagotovili.