V vročinskih valovih izgubljamo milijarde, a najhujše šele prihaja

Vročinski val, ki je junija zajel večji del Evrope, je prinesel nove temperaturne rekorde v nekaterih državah in z okrog 14 tisoč presežnimi smrtmi postal ena najbolj smrtonosnih podnebnih nesreč na stari celini. Vse pogostejši temperaturni ekstremi pa prizadenejo tudi gospodarstvo, saj znižajo produktivnost dela, zvišajo stroške energije in zaostrijo inflacijo, zlasti s podražitvijo hrane.

Ti vremenski pojavi bodo zaradi vpliva podnebnih sprememb predvidoma vse pogostejši, zlasti v Evropi, ki ima velik delež starejšega prebivalstva in se segreva hitreje kot druge celine. Nemška zavarovalnica Allianz je v majskem poročilu ocenila, da bodo štiri največja evropska gospodarstva – Nemčija, Francija, Italija in Španija – do konca desetletja zaradi vročine izgubila od pet do sedem odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma skupaj 559 milijard evrov. Ekstremno vročino zato prepoznavajo kot “strukturno ekonomsko tveganje” za Evropo.

Po oceni Allianz bo najhujše posledice nosila Francija, ki bo zaradi vročine do 2030 izgubila 240 milijard dolarjev. Italija bo ob 147 milijard dolarjev, Nemčija 131 milijard dolarjev, špansko gospodarstvo pa bo ostalo brez 120 milijard dolarjev, ugotavlja Allianz. Po drugi strani ECB v poročilu ocenjuje, da je Nemčija od vseh štirih držav najbolj izpostavljena vplivu vročinskih valov, saj ti najbolj vplivajo na industrijsko proizvodnjo.

Zdravstveno in ekonomsko breme vročinskih ekstremov ni enakomerno porazdeljeno med sektorji gospodarstva. Najbolj so prizadeti delavci v sektorjih, kjer delo zahteva fizični napor oziroma se izvaja na prostem. To so po navedbah Svetovne organizacije dela (ILO) zlasti kmetijstvo, gradbeništvo, odvoz odpadkov, promet, turizem in šport. Ogroženi so tudi industrijski delavci v zaprtih prostorih, če temperatura v tovarnah ni pravilno regulirana. Allianz navaja, da za vsako stopinjo nad 30 stopinj Celzija delavcu produktivnost pade za tri odstotke, medtem ko se stroški energije zvišajo za 1,2 odstotka zaradi potreb po hlajenju.

Nižja produktivnost

Delavci v času visokih temperatur pogosteje izostanejo od dela (zaradi zdravstvenih razlogov ali motenj v transportu) oziroma med delom manj naredijo, kar potrjuje vrsta raziskav. Raziskava OECD iz leta 2024, ki je pregledala produktivnost podjetij v 23 razvitih državah med letoma 2000 in 2021, je pokazala, da deset dodatnih dni s temperaturo nad 35 stopinj Celzija v enem letu povzroči 0,3-odstotno zmanjšanje letne produktivnosti dela. Vsaj pet dni trajajoč vročinski val zmanjša letno produktivnost za 0,2 odstotka.

To ne zveni veliko, a poglejmo, kako se odraža v konkretnih številkah v letošnjem vročinskem valu. Anketa, ki je zajela skoraj dva tisoč delavcev v Združenem kraljestvu, je pokazala, da so visoke temperature povzročile okrog 24 milijonov izgubljenih delovnih ur oziroma približno 1,15 milijarde funtov (1,35 milijarde evrov) izgubljene proizvodnje v samo enem tednu. Te številke kažejo samo vpliv zmanjšanega števila opravljenih ur oziroma popolnega izostanka od dela, ne pa tudi vpliva zmanjšane učinkovitosti med delom, zato bi lahko bila resnična gospodarska škoda še večja.

Nemčija je v času vročinskega vala zaradi padca produktivnosti izgubila 6,3 milijarde evrov, od tega 1,9 milijarde v proizvodnji. Vsak dan s temperaturo nad 35 stopinjami Celzija gospodarstvo stane milijardo evrov, je poročal Handelsblatt.

ILO napoveduje, da bo vpliv v prihajajočih letih še hujši. Do konca desetletja bo izgubljenih 2,2 odstotka vseh delovnih ur po svetu, kar je enakovredno 80 milijonom delovnih mest s polnim delovnim časom. A ocena temelji na optimističnih predpostavkah, da se povprečne globalne temperature ne bodo zvišale za več kot 1,5 stopinje Celzija in da se bodo kmetijska ter gradbena dela izvajala v senci. Če ta dela prestavimo na sonce, se izgubi 3,8 odstotka ur, kar je 136 milijonov delovnih mest. To bo povzročilo gospodarske izgube, ki bodo leta 2030 znašale 2.400 milijard dolarjev, skoraj desetkrat toliko kot leta 1995.

Neenaki vplivi

Vpliv vročinskih valov je različen med državami in regijami sveta, pri čemer sta po oceni ILO najbolj izpostavljeni južna Azija in zahodna Afrika. V teh regijah bi po scenariju globalnega segrevanja za 1,5 stopinje Celzija prišlo do izgube 4,8-5,3 odstotka delovnih ur. Evropa naj bi doživela manjši padec produktivnosti – manjši od 0,1 odstotka, ocenjujejo -, a pri tem dodajajo, da “bi lahko bile v Evropi in Severni Ameriki zdravstvene, socialne in ekonomske izgube med nenavadno intenzivnimi vročinskimi valovi znatne”.

Podregije v tropskih in subtropskih zemljepisnih širinah so bolj izpostavljene vročinskemu stresu zaradi kombinacije ekstremnih temperatur in visokega deleža kmetijstva v skupni zaposlenosti. Po oceni ILO bo do leta 2030 na globalni ravni največ izgubljenih delovnih ur zaradi vročine v kmetijstvu (60 odstotkov) in gradbeništvu (19 odstotkov). V Evropi in drugih razvitih gospodarstvih sveta bo največ izgubljenih delovnih ur v gradbeništvu, v manj razvitih regijah pa prevladuje kmetijstvo.

Kot ugotavlja raziskava OECD, države s toplejšimi podnebji, kjer so vročinski valovi zgodovinsko bolj pogosti, kažejo manjše izgube produktivnosti kot države s hladnejšimi podnebji, kar kaže na določeno stopnjo adaptacije. Toda obseg prilagoditve je omejen, ko pride do res ekstremnih temperatur: višje temperature v primerjavi z že tako toplim povprečjem še vedno povzročajo večje izgube produktivnosti.

Občutljivi in slabo pripravljeni

Evropa je za gospodarske posledice prihodnjih vročinskih valov med najbolj občutljivimi regijami, četudi so v bolj tropskih krajih temperature višje.

Smo namreč najhitreje segrevajoča se celina – v zadnjih petih letih so se povprečne temperature dvignile za 2,4 odstotka, kar je dvakratnik globalnega povprečja, po podatkih evropske platforme o podnebnih spremembah Copernicus. Obenem se prebivalstvo hitro stara – vsak peti Evropejec je starejši od 65 let -, prav starejši pa so najbolj občutljivi na temperaturne ekstreme.

K temu lahko prištejemo še podatek, da je le slaba petina stavb v Evropi opremljena s klimatskimi napravami – v ZDA je ta delež okrog 90 odstotkov. Zato bo nujna večja stopnja pripravljenosti na vremenske ekstreme, tudi z adaptacijo stavb in druge infrastrukture.

Razlike med evropskimi državami

Med večjimi evropskimi gospodarstvi so prav tako opazne razlike. Po podatkih ECB za vročinske valove zadnjih let en dan ekstremne vročine povzroči znaten 0,1-odstotni padec realnega BDP v Nemčiji. Po osmih mesecih od vročinskega vala ta vpliv doseže 0,4 odstotka BDP. Padec je posledica nižje proizvodnje v prehranskem sektorju in v manjši meri strojne, električne in farmacevtske proizvodnje. Na srednji rok realni BDP pade zaradi šibkejše proizvodnje elektrike in plina ter v manjši meri rudarstva in prehranske industrije.

Prav nasprotno pa obdobje visokih temperatur celo podpira gospodarsko aktivnost v Franciji, pri čemer je po dveh mesecih od vročinskega vala opazna 0,5-odstotna rast realnega BDP. K temu prispevajo tako proizvodnja (zlasti motornih vozil in strojev) kot storitve, pa tudi gradbeništvo, v delovnem dokumentu ugotavlja ECB.

Tudi v Španiji se realni BDP po vročinskem valu okrepi za 0,2 odstotka, a je učinek večinoma prehoden, z rastjo aktivnosti v elektroenergetiki, proizvodnji motornih vozil in storitvah, kar več kot izravnava padec proizvodnje v farmaciji. V Italiji je učinek zanemarljiv, saj pozitiven učinek v rudarstvu izravna negativne učinke v gradbeništvu, elektroenergetiki, prehranski industriji in farmaciji.

Večji vpliv na cene hrane kot vojna

Ekstremno visoke temperature niso le zaviralec gospodarske rasti, temveč lahko tudi zaostrijo inflacijo, a so učinki v večjih evropskih gospodarstvih zopet različni. Po podatkih ECB ekstremna vročina po šestih mesecih zniža harmonizirani indeks inflacije (HICP) v Nemčiji in Španiji za 0,2-0,3 odstotka, v Franciji in Italiji pa se ta v treh mesecih zviša za 0,2 odstotka.

Vročina ima med drugim vpliv na cene hrane. Sodeč po raziskavi ekonomistov Oxford Economics in Deutsche Bank, ki jo povzema Euronews, se bodo zaradi visokih temperatur v naslednjem letu cene hrane v EU dvignile z relativno nizke ravni 1,6 odstotka junija letos. Pri tem bo vpliv vročinskih valov in z njimi povezanih suš ter slabih letin predvidoma večji od vpliva vojne na Bližnjem vzhodu, ki je cene hrane zvišala prek dražjega goriva in gnojil, ključnih vhodnih surovin v kmetijstvu, katerih dostopnost omejuje zaprtje Hormuške ožine.

Dražje gorivo in gnojila bodo še naprej imeli vpliv; k rasti cen hrane naj bi prispevali pol odstotne točke v naslednjem letu. Vpliv vremenskih ekstremov pa bi lahko dodal še dodatno odstotno točko, s čimer bi se inflacija cen hrane v EU leta 2027 vzpela nad tri odstotke.