Spremembe pri plačilih z gotovino in karticami, v igri tudi brezplačni bančni paketi

Predlog zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev (ZDUPS), ki ga je ministrstvo za finance Andreja Širclja pravkar poslalo v javno obravnavo, prinaša več pomembnih novosti za trgovce, banke, Pošto Slovenije ter na drugi strani za prebivalce.

Zakon ima štiri poglavja, v katerih ministrstvo ureja strožja pravila za plačevanje z gotovino in elektronskimi plačilnimi sredstvi ter dostopnost osnovnih plačilnih storitev. Uvaja tudi brezplačen paket osnovnih plačilnih storitev, ki ga je vlada Janeza Janše napovedala v koalicijski pogodbi.

Prečesali smo predlog zakona, ki se bo sicer skozi javno obravnavo in zakonodajni postopek verjetno še spreminjal.

Vsem ne bo treba sprejeti gotovine

Po predlogu bo moral ponudnik blaga ali storitev – vsak, ki posluje s potrošniki in ima prodajna mesta oziroma je ponudnik digitalnih vsebin – na prodajnem mestu sprejemati gotovino. S predlogom ministrstvo v zakonodajo prenaša v ustavo vpisano pravico do uporabe gotovine.

A v predlogu so določene tudi izjeme, ko ponudniku gotovine ne bo treba sprejeti. To bo lahko zavrnil, če bo potrošnik mali znesek želel poravnati z bankovcem za sto evrov ali več oziroma če ponudnik “izjemoma” ne bi imel dovolj drobiža za vračilo oziroma za nemoteno nadaljnje poslovanje.

Tretja možna izjema je, če se plačnik in prejemnik vnaprej dogovorita o drugačnem načinu plačila. Pri tem pa predlog zakona izrecno določa, da samo enostransko obvestilo ponudnika, da gotovine ne sprejema (na primer z obvestilom na vhodu ali blagajni), ne šteje za tak dogovor.

“Ta omejitev je ključna varovalka pred izvotlitvijo obveznosti sprejemanja gotovine, saj prepoznava ravno tisto prakso, ki jo je predlagatelj ustavne spremembe izpostavil kot tveganje – torej postopno, dejansko izrivanje gotovine z enostranskimi poslovnimi odločitvami ponudnikov, ne da bi imel potrošnik o tem resnično možnost izbire ali pogajanja,” opozarja ministrstvo.

Četrta izjema dopušča nesprejemanje gotovine neposredno na vozilih javnega potniškega prometa, če je plačilo z gotovino omogočeno na blagajni ponudnika ali na drugem prodajnem mestu, ki od postajališča ni oddaljeno več kot en kilometer.

“S to določbo je upoštevana tako praktična potreba po pospešitvi vstopanja potnikov na vozila kot tudi zaveza, izražena tudi v ustavni razpravi, da se dostopnost gotovinskega plačevanja pri prevozih potnikov ohrani, le da se izvede na način, ki je za izvajalca prevoza manj obremenjujoč,” piše v predlogu.

Peta izjema izvzema prodajo na daljavo, vključno s spletno prodajo, razen kadar je na prodajnem mestu ponudnika mogoč fizični prevzem in plačilo blaga ali storitve.

Šesta izjema dopušča, da druge izjeme od obveznosti sprejemanja gotovine določi tudi drug zakon. Predlagatelj kot primer navaja zakon o davčnem postopku, ki pravi, da morajo podjetja in javne institucije plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune.

Predlog zakona še, da ponudnik ne sme zaračunavati nadomestila za plačevanje z gotovino.

Bankomat v vsako vas

Drugo poglavje v zakonu določa pravila glede dostopnosti osnovnih plačilnih storitev. Kot smo pisali, se ob pospešeni digitalizaciji in krepitvi elektronskega plačevanja gotovinska infrastruktura v naši državi krči že zadnjih 15 let.

V letih po uvedbi evra smo imeli v Sloveniji največ bankomatov, številka je segla do 1.845, konec tretjega četrtletja lani jih je bilo še 1.353. Število bančnih poslovalnic se je od takrat skrčilo s 700 na današnjih 375. Podobno je tudi s poštami.

Predlog zakona, ki je zdaj v javni obravnavi, bi določil pravila za tako imenovano mrežo gotovinskih točk, ki jo sestavljajo banke, vključno s podružnicami tujih bank, ter Pošta Slovenije. Izjema so banke, ki nimajo fizičnih poslovalnic ali bankomatov.

V predlogu piše, da ima danes 91 odstotkov prebivalcev Slovenije možnost dviga gotovine na razdalji petih kilometrov od doma po cesti ter da je s tem dostopnost gotovine relativno dobro. Zdaj bi z zakonom določili, da se ta delež poveča na 95 odstotkov. Metodologijo za vzpostavitev in širitev mreže bo, če bo zakon sprejet v predlagani obliki, določila Banka Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za finance.

V nadaljevanju zakon določa pravila oddaljenosti in gostote bankomatov ter poslovalnic. Naselja z več kot 1.000 prebivalci bi morala po predlagani ureditvi imeti najmanj en bankomat v oddaljenosti največ pet kilometrov po cesti od centra naselja, obenem pa bi morali v državi ves čas imeti vsaj 60 bankomatov na 100 tisoč prebivalcev (toliko jih je danes).

Tri odstotke te infrastrukture bi lahko zagotovili s tako imenovanimi alternativnimi gotovinskimi točkami, pri čemer predlog navaja storitvi “gotovina v trgovini” in “gotovina nazaj”. Gre za storitev, ko lahko gotovino dvignete pri ponudniku blaga ali storitev.

Nekoliko milejša so pravila za bančne in poštne poslovalnice; predlog zakona določa, da bi morala imeti naselja z več kot 3.000 prebivalci najmanj eno poslovalnico kreditne institucije ali poštne poslovalnice v oddaljenosti največ pet kilometrov od centra naselja. Drugi pogoj je med 30 in 40 poslovalnic na 100 tisoč prebivalcev na ravni celotne Slovenije.

Pri tem pa v zakonu piše, da bi morala poslovalnica katerekoli banke ali pošte v celotnem poslovnem času zagotavljati osnovne plačilne storitve vsem potrošnikom in ponudnikom blaga ali storitev. “S tem se uveljavlja načelo, da dostop do osnovnih plačilnih storitev ni vezan na to, pri kateri kreditni instituciji ima potrošnik odprt plačilni račun, temveč je zagotovljen v katerikoli poslovalnici na območju Slovenije,” piše v predlogu zakona, ki to opisuje kot medbančni pristop, ki ga v tujini že poznajo.

Brezplačni dvigi za vse

Predlog zakona določa še, da morajo biti dvigi in pologi gotovine pri matični banki neomejeni in brezplačni. Tudi pri banki, pri kateri potrošnik nima odprtega računa, mora biti najmanj pet dvigov mesečno brezplačnih.

Banke bi lahko sicer postavile dnevno omejitev zneska dviga na bankomatu, ki pa ne bi smela biti nižja od 500 evrov. “To zagotavlja, da imajo potrošniki dostop do zneskov, ki zadostujejo za običajne potrebe, obenem pa kreditnim institucijam omogoča obvladovanje operativnih in varnostnih tveganj, povezanih z zalogo gotovine v bankomatih,” meni predlagatelj zakona.

Pri kovancih zakon uvaja po dva brezplačna dviga in pologa mesečno za do 50 evrokovancev na transakcijo, saj “je rokovanje z evrskimi kovanci za kreditne institucije bistveno bolj delovno intenzivno in stroškovno zahtevnejše kot rokovanje z evrskimi bankovci”.

Predlog zakona določa še, da morajo biti tudi nadomestila za ostale gotovinske storitve “primerna in ne smejo omejevati dostopa do gotovine”. Banka Slovenije lahko v soglasju z ministrstvom, pristojnim za finance, s podzakonskim aktom določi najvišjo višino takega nadomestila, če bi sicer prihajalo do oviranja dostopa, piše v predlogu.

Več možnosti za plačevanje s kartico

Ministrstvo želi na eni strani zagotoviti sprejemanje gotovine na prodajnih mestih, na drugi strani pa uvaja tudi obveznost sprejemanja vsaj enega elektronskega plačilnega sredstva. S tem daje potrošniku pravico do izbire elektronskega načina plačila, kadar mu gotovinsko plačevanje iz katerega koli razloga ne ustreza, navajajo predlagatelji.

Ponudnik blaga ali storitev bo moral po predlogu potrošniku omogočiti plačilo z vsaj enim elektronskim plačilnim sredstvom, kadar se plačilo izvaja v evrih. Kot piše v predlogu, so kripto sredstva izključena.

Ponudnik bo zahtevo izpolnil, če bo omogočil plačilo s plačilno kartico (debetne, kreditne, kartice z odloženim plačilom in predplačniške kartice), prek spletne banke s skeniranjem QR kode na izdanem računu, mobilne plačilne aplikacije, mobilne denarnice ali brezstičnega plačila na podlag tehnologije NFC. Ob tem bo moral na vhodu prodajnega mesta in pri blagajni objaviti obvestilo o vrsti elektronskega plačilnega sredstva, ki ga sprejema.

Izjema so ponudniki blaga ali storitev, katerih čisti prihodki od prodaje v preteklem poslovnem letu niso presegli 10 tisoč evrov, a le če ne gre za (ne)posrednega proračunskega porabnika. Ti morajo zavezo izpolnjevati v vsakem primeru. Prav tako obveznost elektronskega plačevanja ne velja v prvem letu poslovanja.

Izvzeta je tudi prodaja blaga ali storitev, pri kateri se izkupiček nameni v dobrodelne namene, na primer na šolskem sejmu ali na dobrodelni prireditvi, ter na lokacijah, kjer elektronsko plačevanje ni tehnično izvedljivo. Poleg tega je izjema pri zagotavljanju sprejemanja elektronskih plačilnih sredstev določena za prodajo na prodajnih avtomatih, ki so bili v uporabi že na dan uveljavitve predloga zakona.

Brezplačni paket za vse z rednimi prejemki

Vsak, ki na svoj račun prejema redne prejemke (plačo, pokojnino, nadomestilo za brezposelnost ali štipendijo), bo po predlogu novega zakona upravičen do brezplačnega paketa osnovnih plačilnih storitev. Zanj bo moral zaprositi banko ter v prošnji navesti vrsto prejemka in plačnika.

Predlog zakona že določa minimalni nabor storitev v paketu, ki joih bodo banke mora nuditi brezplačno:

• odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega računa,
• izdajo in uporabo debetne kartice,
• uporabo spletnega ali mobilnega bančništva,
• neomejeno število prilivov na plačilni račun v evrih,
• pologe in dvige gotovine na bančnem okencu ali bankomatu banke, pri kateri ima potrošnik odprt plačilni račun z brezplačnim paketom,
• najmanj pet brezplačnih mesečnih dvigov gotovine na bankomatih drugih bank v Republiki Sloveniji ter
• izvrševanje plačilnih transakcij z debetno kartico na prodajnih mestih.

“Gre za nabor, ki pokriva tako temeljno administracijo računa kot tudi vsakodnevno uporabo plačilnega prometa, vključno z gotovinskim poslovanjem in elektronskim plačevanjem, kar zagotavlja, da potrošnik z
enim brezplačnim produktom dejansko lahko opravlja vse osnovne finančne transakcije,” navajajo predlagatelji zakona.

Zakon predvideva dodatno ugodnost za imetnike brezplačnega paketa, ki spadajo v ranljivo skupino ali so upokojenci. Tem bi morala banka mesečno omogočiti najmanj deset brezplačnih kreditnih prenosov, trajnih nalogov ali direktnih obremenitev. Predlagatelji zakona pravijo, da imajo te skupine potrošnikov pogosto več rednih periodičnih obveznosti (položnice, plačila najemnin, zdravstvenih in drugih prispevkov), za katere bi sicer plačevale nadomestilo.

Finančni učinek zakona? Manjša dividenda od NLB

Pričakovati je, da predvsem banke, ki jim zakon nalaga vrsto novih pravil, s predlogom ne bodo prav zadovoljne.

V Združenju bank Slovenije (ZBS) so v preteklih mesecih že kritizirali predlog paketa brezplačnih storitev. Ocenjevali so, da bi bile morebitne določbe, ki bi kreditnim institucijam – kot gospodarskim delniškim družbam – nalagale izvajanje določenih storitev brezplačno, lahko problematične z vidika temeljnih ekonomskih načel in osnovne funkcije gospodarskih družb, ki morajo ustvarjati dobiček na trgu, kar pomeni tudi, da je oblikovanje cen tržno.

Dejali so, da bi lahko ukrep po njihovem mnenju odprl pomembna ustavnopravna vprašanja, med drugim glede pravice do lastnine in svobodne gospodarske pobude.

Ministrstvo za finance v oceni finančnih posledic predloga zakona, ki je zdaj v javni obravnavi, navaja, da bi se lahko dividende, ki jih prejema država kot četrtinski lastnik NLB, zmanjšali za 12 milijonov evrov. Razlog so nižji prilivi iz nadomestil za vodenje plačilnega računa.