Rebalans: več za obrambo in projekte iz načrta za okrevanje in odpornost

Vlada je na današnji seji sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna. Hkrati je začela postopek priprave proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Ministrstva je ob tem pozvala k pripravi predlogov ukrepov, ki bodo omogočili doseganje fiskalnih ciljev.

Proračunski primanjkljaj se namreč povečuje. V letošnjem prvem polletju je znašal 1,2 milijarde evrov (v enakem obdobju lani 0,8 milijarde evrov), kar je več kot polovico predvidenega celotnega letošnjega primanjkljaja. Tai bo po oceni finančnega ministrstva znašal 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Odhodki so bili ob polletju 12,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, prihodki pa 8,4 odstotka.

Kaj poganja porabo

Fiskalni svet je pred dnevi opozoril na tveganje, da bo celoletni primanjkljaj zaradi običajnega povečanja v drugi polovici leta in morebitne uvedbe zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) večji od predvidenega. Po oceni finančnega ministrstva je ZIURS težek milijardo evrov, pred dnevi pa je novi minister za finance Andrej Šircelj dejal, da so številke nižje.

Visoka rast tekoče porabe je pretežno posledica višjih stroškov dela v javnem sektorju zaradi spremembe plačnega sistema, zakonsko pogojenih rednih usklajevanj socialnih nadomestil in pokojnin ter povečana vplačila v pokojninsko in zdravstveno blagajno.

Ob tem se manevrski prostor državnega proračuna zmanjšuje ob povečevanju transferov v ostale blagajne javnega financiranja, katerih financiranje postaja vedno zahtevnejše. Visoka ostaja tudi rast investicijske porabe. Na ravni države jo letos predvsem spodbuja zaključevanje načrta za okrevanje in odpornost (NOO), okrepljeno črpanje kohezijskih sredstev in povečane občinske naložbe, je še navedel fiskalni svet.

Poziv ministrstvom

Vlada je danes določila razrez proračunskih izdatkov po ministrstvih in drugih predlagateljih finančnih načrtov – skupni proračunski odhodki za leto 2026 so določeni v višini 18,4 milijarde evrov, kar je več od načrtovanih 17,7 milijarde evrov.

V primerjavi z dosedanjimi načrti razrez vključuje predvsem višje obrambne izdatke in dodatna sredstva za izločanje na proračunski sklad za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost. Kje in kako utegne odhodke rezati za krotitev primanjkljaja, pa za zdaj ni znano.

V sporočilu za javnost po seji vlade je zapisano le, kje se bodo sredstva povečevala. Tako načrtuje povečanje obrambnih izdatkov za uresničevanje cilja, da Slovenija doseže obrambne izdatke v višini dva odstotka BDP, v skladu s sprejetimi zavezami države. Dodatna sredstva za proračunski sklad NOO pa so potrebna zaradi zaključne faze izvajanja načrta.”

Ob pripravi proračunov za leti 2026 in 2027 v lanskem letu je bilo predvideno, da bo del izdatkov za izvajanje projektov realiziran še v letu 2027. Zaradi zaključka izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost v letu 2026 je bilo treba ustrezna sredstva zagotoviti že v proračunu za leto 2026, pojasnjujejo v vladi.

Kršena fiskalna zaveza

Izhodišča za pripravo proračunskih dokumentov temeljijo na najnovejši Informaciji o saldu konsolidirane bilance javnega financiranja in stanju v letošnjem proračunu, s katero se je seznanila vlada. Iz informacije je razvidno, da so se v zadnjem obdobju obveznosti državnega proračuna znatno povečale in je fiskalna zaveza o kumulativni rasti očiščenih odhodkov sektorja država za leto 2026 kršena, zato je vlada pozvala ministrstva, da ob pripravi proračunskih dokumentov pripravijo tudi predloge ukrepov, ki bodo omogočili doseganje fiskalnih ciljev.

Tiste resorje, pri katerih so ustanovljeni proračunski skladi, je vlada še pozvala, naj opravijo analizo učinkovitosti svojih proračunskih skladov in v primerih, ko se sredstva teh skladov ne porabljajo tekoče, nemudoma pripravijo spremembe relevantnih zakonov tako, da se prosta sredstva vrnejo v proračun, kar bo imelo tudi vpliv na zmanjšanje primanjkljaja državnega proračuna, sporočajo iz vlade.

Minister Šircelj je pred dnevi opozoril na velika odstopanja pri odhodkih glede na pretekla leta. Primerjava med prvimi petimi meseci letos in lani po njegovem kaže na enormno povečanje odhodkov v višini 1,5 milijarde evrov. “To ni bila praksa v preteklih letih, tudi ne v tistih letih, ko so bile volitve,” je poudaril.

V 2027 predvideni večji izdatki

Vlada se je seznanila tudi z osnutkom proračunskega memoranduma in določila razrez za pripravo predloga sprememb državnega proračuna za leto 2027 in predloga državnega proračuna za leto 2028. Za leto 2027 so skupni proračunski izdatki prav tako določeni v višini 18,4 milijarde evrov, kar je za 309 milijonov evrov več od sprejetega proračuna za leto 2027 (pretežni del povečanja se nanaša na dodatna sredstva za izvajanje kohezijske politike, ki so bila v sprejetem proračunu za leto 2027 načrtovana prenizko), za leto 2028 pa pri 19,1 milijarde evrov.

Vlada bo rebalans letošnjega proračuna predvidoma določila konec avgusta, proračuna za leti 2027 in 2028 pa skladno s časovnico do konca septembra.