Ali koalicija Janeza Janše s ‘podtaknjencem’ v zakonu cilja na Gen-I?

Včeraj potrjena novela zakona o gospodarskih družbah v slovenski pravni red vnaša dve evropski direktivi, s katerima se uvaja možnost izdaje delnic z večkratno glasovalno pravico in se zvišuje prag za poročanje podjetij o trajnostnosti. Na ponedeljkovi seji odbora Državnega zbora (DZ) za gospodarstvo, delo in šport, ki ga vodi Robert Potnik iz Demokratov, pa so poslanci na predlog strank koalicije sprejeli amandma k 17. členu novele, ki govori o glasovalnih pravicah v vzajemno povezanih družbah. Zanj je glasovalo devet poslancev koalicije, medtem ko so bili štirje poslanci opozicije proti.

Na včerajšnji obravnavi predloga na izredni seji DZ pa je završalo v opoziciji. Nataša Avšič Bogovič iz Svobode je dejala, da gre za šolski primer “podtaknjenca v zakonodaji”. Zakon, ki je šel skozi parlamentarno sito po nujnem postopku, je bil kljub temu sprejet. Avšič Bogovič po seji za pojasnila ni bila dosegljiva.

Po pojasnilu predlagateljev želijo s tem odpraviti anomalije, pri kateri bi si poslovodstva vzajemno povezanih družb s prepletanjem glasovalnih pravic podredila odločanje na skupščinah. “Opisane anomalije se v praksi pojavljajo predvsem pri pravnih položajih, pri katerih je končni imetnik deležev Republika Slovenija.” V katerih podjetjih predlagatelji vidijo anomalijo, pa v gradivih ni navedeno.

Po naših neuradnih informacijah bi spremembe zakonodaje vplivale na družbo Gen-I. Kaj se torej spreminja in kaj kaže na to, da koalicija Janeza Janše s spremembo, ki jo je v novelo dodala tik pred sprejemom zakona, cilja na to energetsko podjetje?

Kaj se spreminja

Veljavna ureditev vzajemno povezanima družbama, ki nista v razmerju odvisnosti, omejuje uresničevanje upravljavskih pravic na največ četrtino vseh deležev.

Kot ugotavljajo poslanci koalicije, pa “praksa kaže, da ta omejitev ne preprečuje tveganj, ki izvirajo iz specifičnih in prepletenih kapitalskih struktur, na primer verižnih ali krožnih lastništev”.

Zato so v novelo zakona dodali, da “vzajemno povezana družba nima glasovalnih pravic iz deležev v drugi vzajemno povezani družbi, če ima ista oseba neposredno ali posredno več kot četrtino deležev v obeh vzajemno povezanih družbah, pri čemer ta oseba ni ena od teh vzajemno povezanih družb”. Predlagatelji pojasnjujejo, da se s tem odpravlja omejitev in bo po novem lahko končni lastnik uresničeval svoje interese in sprejemal ključne odločitve.

Spremembe določajo tudi, da vzajemno povezana družba nima glasovalnih pravic iz deležev v drugi vzajemno povezani družbi pri odločanju o imenovanju ali odpoklicu članov organov vodenja ali nadzora te družbe. Brez te prepovedi bi lahko uprava družbe A glasovala o imenovanju nadzornega sveta družbe B, uprava družbe B pa bi povratno vplivala na organe družbe A.

Gen energija ima več kot četrtino v družbah Gen-I in Gen-EL, ki sta lastniško povezani, in sicer tako, da ima Gen-EL polovični delež v Gen-I, ta je pa polovični lastnik Gen-EL.

O kakšnih anomalijah govori koalicija

Krožno lastniško strukturo je Gen-I izoblikoval leta 2016, v času, ko je podjetje vodil Robert Golob, pozneje premier, zdaj pa šef opozicije. Temu stranke sedanje koalicije pogosto očitajo, da prav zaradi specifične strukture še danes obvladuje podjetje. Takrat je Slovenski državni holding, ki upravlja z Gen-I, vodila Lidija Glavina.

“S predlogom se želi preprečiti anomalija, pri kateri bi si poslovodstva vzajemno povezanih družb s prepletanjem glasovalnih pravic podredila odločanje na skupščinah. Takšno ravnanje posega v odločitve, ki so po naravi stvari v izključni domeni lastnika kapitala,” so v obrazložitvi zapisali predlagatelji amandmaja in dodali, da je namen zaščita temeljnih korporacijskih pravic končnega lastnika. V primeru Gen-I je to Republika Slovenija.

Zato se po novem v vzajemno povezanih družbah glasovalne pravice odvzamejo. V primeru Gen-I bi bila ob glasovalne pravice Gen-I in Gen-EL, več pa bi jih pridobila Gen energija kot večinski lastnik Gen-I.

Uraden odgovor Gen-I o učinkih zakonodajne spremembe še čakamo.

Kako so blokirali imenovanje nove uprave

Spomnimo, da je bila prav posebna lastniška struktura Gen-I povod za kadrovsko bitko v času tretje Janševe vlade.

Golobu se je novembra 2021 iztekel mandat, nadzorniki, ki jih je postavila Janševa vlada, pa mu novega niso podelili. Čeprav je moral Golob oditi, je njegov krog zaradi specifične lastniške strukture in statutarne ureditve še naprej vplival na postopke izbora njegovega naslednika, medtem ko so vodenje Gen-I začasno prevzeli pooblaščeni direktorji nižjih ravni. A predstavniki Gen-I v nadzornem svetu Gen-EL so blokirali vse predloge Gen energije, zato je prišlo do pat položaja, v katerega je poseglo sodišče in po večmesečni pravni bitki marca 2022 za začasnega šefa Gen-I postavilo dotedanjega člana uprave Igorja Koprivnikarja.

Golob se je aprila 2022 s Svobodo podal na volitve in slavil, v času njegove vlade pa je bil nato za predsednika uprave Gen-I postavljen Maks Helbl.

Pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami je bil objavljen na skrivaj posneti pogovor z donedavnim šefom Gen energije Dejanom Paravanom, v katerem je tudi ta med drugim komentiral specifično lastniško strukturo Gen-I. Ocenil je, da “položaj, kakršen je zdaj, ko ima Gen energija 50-odstotni nadzor kljub stoodstotnemu ekonomskemu lastništvu, nima nobenega smisla”.

Po prepričanju poslanca Svobode Andreja Klemenca gre za grob poseg v upravljanje zasebnih podjetij, lastniška razmerja in v ustavno varovane glasovalne pravice družbenikov. “Ni jasno, kdo bo zaradi tega čez noč izgubil svoje pravice, kdo bo pridobil vpliv in kakšne bodo dejanske posledice za gospodarstvo,” je opozoril včeraj pred glasovanjem o zakonu.