Presenetljivi podatki: filozofi imajo večjo verjetnost zaposlitve kot računalničarji
Filozofi ne pišejo kod za velike jezikovne modele, vendar pomagajo pri oblikovanju pravil za odgovorno uporabo umetne inteligence in razvoju varnostnih mehanizmov.
Dolga leta je veljalo skoraj samoumevno priporočilo: če želiš varno kariero, se nauči programirati. Generativna umetna inteligenca pa je trg dela začela spreminjati hitreje, kot so pričakovali tudi največji optimisti. Paradoks današnjega časa je, da podjetja, ki razvijajo umetno inteligenco, vse pogosteje zaposlujejo tudi filozofe. Na ta trend je nedavno opozoril tudi The Economist.
Da ne gre zgolj za anekdoto, kažejo podatki newyorške podružnice ameriške centralne banke. Leta 2024 je bila stopnja brezposelnosti med diplomanti računalništva 7 odstotkov, med diplomanti filozofije pa 5,1 odstotka. Čeprav so diplomanti računalništva še vedno med najbolje plačanimi, podatki kažejo, da je njihov položaj na trgu dela v zadnjih letih postal manj samoumeven.
Razlog ni v tem, da bi programerji postali odvečni. Povpraševanje po vrhunskih inženirjih ostaja veliko, vendar umetna inteligenca prevzema vedno več rutinskih programerskih nalog. Hkrati se odpirajo nova delovna mesta, kjer podjetja potrebujejo ljudi, ki razumejo logiko argumentacije, etiko, kritično razmišljanje in sprejemanje kompleksnih odločitev – veščine, ki jih tradicionalno razvijajo humanistične vede.
Ne pišejo kode
Kot piše The Economist, filozofi danes sodelujejo pri razvoju velikih jezikovnih modelov, oblikovanju pravil za odgovorno uporabo umetne inteligence, zmanjševanju tveganja napačnih odgovorov in razvoju varnostnih mehanizmov. Njihova naloga ni pisanje kode, temveč pomoč pri vprašanju, kako naj sistemi umetne inteligence razmišljajo, utemeljujejo svoje odgovore in sprejemajo odločitve.
Dober primer je pristop Constitutional AI, ki ga razvija ameriško podjetje Anthropic. Modeli umetne inteligence so usposobljeni na podlagi nabora etičnih načel, ki črpajo navdih iz filozofskih del, mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah in drugih normativnih virov. Cilj je razviti sisteme, ki so bolj zanesljivi, manj škodljivi in bolj pregledni pri svojih odgovorih. Prav zaradi tega podjetja zaposlujejo tudi strokovnjake s področja filozofije, etike in družboslovja.
Da trg dela vse bolj nagrajuje kombinacijo tehničnega in človeškega znanja, ugotavlja tudi Svetovni gospodarski forum. V poročilu o prihodnosti delovnih mest med najhitreje rastoče kompetence poleg znanja umetne inteligence in analitike uvršča ustvarjalno razmišljanje, analitično mišljenje, radovednost, odpornost, prilagodljivost in vseživljenjsko učenje. Sporočilo delodajalcev je jasno: tehnološko znanje ostaja pomembno, vendar samo po sebi ne bo več dovolj.
