Nemčija ustavila enega največjih pomorskih obrambnih projektov v zgodovini

V Berlinu so med razlogi za preklic naročila šestih protipodmorniških fregat navedli zamude in naraščajoče stroške. Namesto teh bodo kupili osem manjših fregat podjetja TKMS.
Nemčija je danes ustavila enega največjih obrambnih projektov v zgodovini nemške mornarice, to je več milijard evrov vreden projekt gradnje šestih protipodmorniških fregat razreda F126.
Po ocenah poslancev Bundestaga je bilo v projekt že vloženih med približno 2,3 in 2,4 milijarde evrov, poroča Spiegel.
Z nemškega ministrstva za obrambo so ob novici, da odstopajo od projekta gradnje šestih fregat F126, pojasnili, da je to “odziv na znatne zamude, ki vplivajo na projekt”. Med razlogi so navedli tudi naraščajoče stroške oziroma finančne pogoje, ki da jih nizozemskemu podjetju ni uspelo izpolniti.
Šest fregat F126, ki bi jih za Nemčijo morala izdelati nizozemska ladjedelnica Damen Schelde Naval Shipbuilding, naj bi prvotno stalo približno deset milijard evrov. Ker nizozemski izvajalec ni izpolnil časovnih in proračunskih omejitev, je ministrstvo razmišljalo o zamenjavi glavnega izvajalca. Vendar bi to skupne stroške povečalo na več kot 18 milijard evrov, navaja Spiegel.
Rheinmetall, ki je bil že prej ključni tehnološki dobavitelj za fregate F126, je skušal maja pred preklicem projekta prevzeti vlogo glavnega izvajalca in za izvedbo projekta ponudil ceno 12,8 milijarde evrov.
Delnice Rheinmetalla strmoglavile
A namesto fregat F126 bo Nemčija zdaj od podjetja TKMS s sedežem v nemškem Kielu kupila osem manjših fregat razreda MEKO A-200 DEU oziroma F128, ki so prav tako namenjene predvsem protipodmorniškemu delovanju. Te naj bi skupno stale približno 11,6 milijarde evrov, še poroča Spiegel.
Novica je povzročila strme padce delnic evropskih orožarjev, predvsem Rheinmetallovih, ki so v sredinem trgovanju do 14.30 izgubile že 17,6 odstotka vrednosti. Izgubljata tudi nemška orožarja Hensoldt (-4,4 odstotka) in Renk (-6,1 odstotka). Prav tako so se znižale delnice italijanskega Leonarda (za 5,3 odstotka), švedskega Saaba (za 2,8 odstotka) in britanskega BAE Systems (0,7 odstotka).