Umrl vplivni ekonomist in dolgoletni predsednik Feda

V 100. letu starosti je v ponedeljek umrl vplivni ekonomist in dolgoletni predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Alan Greenspan, poroča NBC News.

Novico je sporočila njegova žena Andrea Mitchell, s katero je bil poročen 29 let, sicer dopisnica za NBC News. “Alan je danes zjutraj umrl doma v 100. letu starosti zaradi zapletov Parkinsonove bolezni. Bil je velikan, ki je desetletja pod predsedniki obeh strank oblikoval ameriško gospodarstvo, a je vedno iskreno priznaval svoje napake,” je povedala.

Greenspan, rojen 6. marca 1926 v New Yorku, je imel drugi najdaljši mandat predsednika Feda v zgodovini. Na čelu ameriške centralne banke je bil pet mandatov oziroma kar 18 let in pol. V tem času je deloval pod štirimi predsedniki, začenši z Ronaldom Reaganom, ki ga je na položaj imenoval leta 1987, njegov mandat pa se je iztekel leta 2006 pod Georgeem W. Bushem.

Greenspan je bil nekoč hvaljen kot mojster vodenja cvetočega gospodarstva, a je kasneje prevzel del krivde za propad nepremičninskega trga in finančni zlom, ki se je zgodil po njegovem odhodu s položaja.

Fed vodil čez črni ponedeljek in gospodarski razcvet

Le dva meseca po začetku njegovega mandata je borzni trg doživel največji enodnevni padec, ko je Dow Jones 19. oktobra 1987 padel za 22 odstotkov. Po tem dnevu, ki je postal znan kot črni ponedeljek, je Greenspan napovedal, da je Fed pripravljen “služiti kot vir likvidnosti za podporo gospodarskemu in finančnemu sistemu”. Njegovo zagotovilo je pomagalo trgu, da si je relativno hitro opomogel.

Med njegovim vodenjem Feda je ameriško gospodarstvo doživelo eno najmočnejših mirnodobnih gospodarskih ekspanzij v svoji zgodovini. Brezposelnost je padla pod štiri odstotke, borzni trg je dosegel takrat rekordne vrednosti, zvezna vlada pa je začela izkazovati proračunske presežke namesto primanjkljajev.

Nizke obrestne mere okrivili za nepremičninski zlom

Po poku internetnega mehurčka leta 2000 pa je gospodarstvo leta 2001 zdrsnilo v recesijo, dodatno so ga pretresli teroristični napadi 11. septembra 2001. To je Greenspana in Fed spodbudilo k znižanju ključne obrestne mere na takrat nezaslišane ravni, ki so sčasoma dosegle odstotek.

Po mnenju mnogih ekonomistov so nizke obrestne mere pripomogle k napihovanju cen nepremičnin ter širjenju hipotekarnega kreditiranja in tveganih posojil. Ko se je jeseni 2008 nepremičninski trg po vsej državi zlomil, število izvršb in bankrotov pa se je povečalo, je Greenspan pred nadzornim odborom predstavniškega doma pričal, da je v “stanju šoka in nejevernosti”. Dejal je, da je sicer poskušal opozoriti na tveganost nekaterih stanovanjskih posojil, vendar se je gospodarska škoda, ki jo je povzročil pok mehurčka, “izkazala za veliko večjo, kot si je lahko predstavljal”.

Znan po komentarju o “iracionalnem navdušenju”

Eden njegovih najbolj znanih komentarjev je bil leta 1996, ko je opozoril, da vlagatelji zvišujejo ceno delnic zaradi “iracionalnega navdušenja”. Komentar je na kratko pretresel svetovne trge, čeprav se je rast tehnoloških delnic nadaljevala še štiri leta.