Slovensko-avstrijski megaprojekt, ki je pred 120 leti terjal 50 življenj
Mineva 120 let od prihoda vlaka skozi železniški predor Karavanke na Jesenice.
Ob začetku 20. stoletja je bila železnica najmodernejše in najučinkovitejše prevozno sredstvo, ki je zmanjšalo razdalje po Evropi. Za Avstro-Ogrsko je bilo izjemnega pomena, da je z izgradnjo karavanškega železniškega predora vzpostavila železniško povezavo z glavnim pristaniščem v Trstu.
Skoraj osem kilometrov dolg slovensko-avstrijski predor še zdaj predstavlja pomembno čezmejno povezavo na železniški progi München-Salzburg-Ljubljana-Solun, poroča STA.
Geološki izzivi in eksplozije plina
Gradnja predora je veljala za megaprojekt, izčrpavajoč tako finančno kot fizično. Za projekt so zagotovili najmodernejše stroje in naprave, s katerimi so dnevno v globino izkopali okoli 4,5 metra.
Projekt, pri katerem je sodelovalo več kot tri tisoč delavcev, je bil zelo nevaren. Geološke razmere so bile zapletene, eksplozije plina in druge nevarnosti pa so terjale več deset smrtnih žrtev, je leta 2020 za avstrijsko ORF pojasnil kronist Gernot Rader.
Med gradnjo predora je življenje izgubilo okoli 50 ljudi, piše STA. Najhujša nesreča se je zgodila 21. novembra 1904, ko je v eksploziji umrlo več kot deset ljudi, o čemer je poročalo takratno časopisje, tudi časnik Slovenec. Kljub nevarnostim so delavci – sicer ob protestih – nadaljevali gradnjo. 15. maja 1905 so doživeli večji mejnik, ko so prebili 7976 metrov dolg predor.
Predor je bil končan 30. septembra 1906, tri mesece po izgradnji bohinjske proge, na katero so predor tudi navezali. Stroški gradnje so znašali okoli 36 milijonov kron, kar bi bilo danes okoli 200 milijonov evrov.
Prenova in nadgradnja
Pred nekaj leti je bil predor po pisanju STA v celoti varnostno in tehnično prenovljen in nadgrajen. Slovenija in Avstrija sta sporazum o skupnem načrtovanju prenove sklenili leta 2015, glavnina del pa je bila izvedena v času popolne zapore proge od oktobra 2020 do julija 2021. Projekt sta financirali obe državi. Na slovenski strani je vrednost nadgradnje znašala 79 milijonov evrov, Evropski kohezijski sklad je prispeval 49 milijonov evrov.
