Golob o padcu konkurenčnosti: Ločiti je treba med podatki in anketami

Treba je ločiti med konkretnimi podatki, ki so jasni in dobri, in anketnimi odgovori, je zdrs Slovenije na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD danes komentiral predsednik Gibanja Svoboda in prejšnji predsednik vlade Robert Golob. Zatrdil je, da si za dvig konkurenčnosti s svojim programom prizadevajo tudi v Svobodi, poroča STA.

Slovenija se je na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD letos med 70 državami uvrstila na 49. mesto in v primerjavi z lani nazadovala za tri mesta. Najbolj je uvrstitev poslabšala na področju vladne učinkovitosti.

Raziskava IMD razvršča sposobnost držav, da ohranjajo okolje, ki podpira konkurenčnost podjetij. Skupni indeks temelji na 262 kazalnikih v okviru štirih stebrov – gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura.

Približno dve tretjini kazalnikov predstavljajo statistični, ki se pretežno nanašajo na leto 2025, ko je delovala vlada pod Golobovim vodstvom, tretjina pa jih temelji na anketi med vodilnimi menedžerji, ki so jo v Sloveniji izvedli marca letos, v predvolilnem obdobju.

Številke in ankete

“Treba je ločiti med rezultati, ki so jasni, ki temeljijo na številkah, in med tako imenovanimi anketnimi lestvicami,” je danes ob oddaji podpisa v podporo referendumu o zakonu o parlamentarni preiskavi dejal Golob. Ocena slovenske konkurenčnosti v odgovorih vodilnih menedžerjev je v Sloveniji velikokrat nespodbudna, ekonomske politike prejšnje vlade pa so bile v predvolilnem času v Sloveniji predmet velikega nezadovoljstva predstavnikov gospodarstva.

Golob je povedal, da so se v Gibanju Svoboda pred volitvami odločili, da pripravijo program Ambiciozna Slovenija, katerega cilj je konkurenčna in uspešna država. “Zakaj? Ker smo si zastavili za cilj ravno državo, ki je tudi po teh lestvicah na prvem mestu, in pripravili smo ukrepe, ki bi jih izvajali in ki jih bomo tudi promovirali v naslednjih mesecih, na kakšen način zrasti v primeru gospodarske konkurenčnosti,” je napovedal.

Znova je povedal, da je prejšnja vladajoča koalicija večino dela namenila zaščiti najranljivejših skupin v družbi, s čimer naj bi oblikovali podlago, na kateri lahko gradimo konkurenčnost gospodarstva. “Ne glede na to, da je gospodarstvo v odlični kondiciji glede na dobičke in na visoko zaposlenost, verjamem, da obstaja še prostor za izboljšave,” je dejal.

Javni izdatki v skladu z načrtovanimi

Je pa Golob danes komentiral tudi sporočilo po četrtkovi seji nove vlade pod vodstvom Janeza Janše, ki se je seznanila s stanjem v javnih financah. Na ministrstvu za finance so ob tem izpostavili zelo zaskrbljujočo rast proračunskih odhodkov, ki da so jo povzročili ukrepi v prejšnjem mandatu. “Še nikoli do zdaj se rast odhodkov v zadnjem letu mandata ni tako drastično zvišala kot tokrat,” so navedli po seji vlade.

“Še vedno sem prepričan, da so rezultati prvih petih mesecev v skladu z načrtovanimi in da se bodo razlike začele kazati v naslednjih mesecih, če ne bodo ukrepi, ki smo jih pripravili v zadnjem mesecu vlade, tudi izvedeni,” je dejal.

Že Golobova vlada je namreč v povolilnem času opozorila, da bo slovenski javnofinančni primanjkljaj v primeru neukrepanja presegel tri odstotke BDP oziroma zgornjo dovoljeno mejo v okviru pakta stabilnosti in rasti. Ob nekoliko višji oceni prihodkov je sprejela določene ukrepe za zmanjšanje porabe. S temi naj bi se javnofinančni primanjkljaj znižal za 370 milijonov evrov, tako da bi znašal 2,9 odstotka BDP.

Bratušek: z odhodki spodbujali gospodarsko rast

Navedbe nove vlade glede rasti odhodkov je v objavi na družbenih omrežjih komentirala tudi poslanka Svobode in donedavna ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Naštela je, da so se sredstva v odstotkih medletno najbolj povečala v ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj zaradi črpanja evropskih sredstev, v ministrstvu za infrastrukturo zaradi projektov na cestah in železnicah, v ministrstvu za zdravje zaradi investicij v javne zavode na področju zdravstva, v gospodarskem ministrstvu zaradi odhodkov za digitalizacijo malega gospodarstva, v ministrstvu za zunanje in evropske zadeve za razvojno in humanitarno pomoč in v ministrstvu za naravne vire in prostor za upravljanje voda in prostora, še piše STA.

“Naj mi povedo, katera od teh šestih točk, kjer se sredstva najbolj povečujejo, je bila napačna odločitev. Pravzaprav z vsemi temi spodbujamo tudi gospodarsko rast,” je pripomnila.