Nakupi delnic vodstva Petrola pred dvigom marž sprožajo vprašanja. So vedeli več?

Konec maja in v začetku junija so člani uprave Petrola skupno kupili za 74 tisoč evrov delnic družbe. Njihova vrednost pa po petkovi spremembi uredbe o določanju cen naftnih derivatov, s katero je vlada Janeza Janše dvignila marže naftnim trgovcem, raste. Včeraj je delnica pridobila 4,9 odstotka in se podražila na 56 evrov, danes do 14. ure pa je upadla za 0,4 odstotka.

Delavski direktor Petrola Zoran Gračner je 27. in 28. maja kupil skupno 130 delnic Petrola v vrednosti 6.854 evrov, predsednik uprave družbe Sašo Berger pa 27. maja 400 delnic za skupno 21.200 evrov. V začetku junija sta sledila še član uprave Jože Smolič (400 delnic v skupni vrednosti 21.120 evrov) in izvršni direktor Tomaž Blagotinšek (460 delnic za dobrih 24 tisoč evrov).

V desetih dneh so člani vodstva (oziroma njihovi družinski člani) tako skupno kupili za 73.747 evrov delnic. Njihova vrednost se je od 27. maja, ko so vodilni opravili prve nakupe v tem zadnjem valu, zvišala za pet odstotkov. 

Južna in povezave z novo vlado

Člani vodstva Petrola so delnice kupovali po tem, ko so delničarji Petrola na skupščini 21. maja potrdili rekordno dividendo v višini 2,5 evra bruto na delnico.

Sosledje (političnih) dogodkov pa vendarle sproža vprašanje, ali so ob odločanju za nakup delnic vedeli kaj več od drugih tržnih udeležencev. Namreč, nakupi so bili opravljeni po podpisu koalicijske pogodbe, ko je že bilo jasno, da bo naslednjo vlado sestavljal Janez Janša.

Dobre povezave z novo koalicijo naj bi imel Dari Južna, ki ima – sicer kot manjšinski lastnik – z ženo Vesno Južna velik vpliv tudi v Petrolu. Južna namreč velja za prijatelja nekaterih vidnih predstavnikov Janševe SDS (predvsem Andreja Vizjaka). Tik pred volitvami se je govorilo, da je desni pol poskušal vplivati na volitve s tem, ko je na večjem delu Petrolovih črpalk zmanjkalo goriva, kar je zdaj predmet kriminalistične preiskave.

V začetku aprila, torej po volitvah, so po pisanju N1 v političnih krogih zakrožile informacije, da naj bi se z Južno dobil tudi šef Resnice Zoran Stevanović, ki je pomemben člen nove koalicije. Stevanović je zanikal, da bi osebno poznal Južno. Je pa kasneje trdil, da je deležen različnih pritiskov in pri navajanju suma izkoriščanja raznih varnostno-obveščevalnih služb in medijev povedal, da je dal “mobilni telefon kolegu, da ga odpelje do mojega znanca, ki zastopa lastnika kapitala v energetskem sektorju”.

“Naslednji dan me je novinar na novinarski konferenci vprašal, če drži, da sem bil z odvetnikom in tem lastnikom kapitala na pijači. Kar kaže, da politika izkorišča državne aparate, ki so plačani iz davkoplačevalskega denarja, za obračunavanje s političnimi nasprotniki, za povzročanje preganjavice in predvsem za to, da vedo, s kom se kdo sestaja in kje se sestaja,” je v pogovoru za 24ur zvečer na POP TV dejal Stevanović.

Po poročanju Info360 je prvak Resnice nato za ta portal potrdil, da se je dobil z enim od delničarjev Petrola. “To ne drži. Tega nisem nikoli rekel. Na novinarsko vprašanje, ali sem v četrtkovem pogovoru govoril o Petrolu, sem rekel, da sem,” je dejal za N1.

Na naše vprašanje, zakaj je sploh dal svoj telefon kolegu in ali se je ta nato sestal z delničarjem Petrola, pa je odgovoril: “V neko bližino je prišel. Ne vem, kaj so tam počeli.” Ob tem je dodal, da je sam hotel narediti test, ali mu kdo sledi oziroma preverja, kje se nahaja. “Na takten način sem preveril situacijo in dobil potrditev mojih predvidevanj,” je še dejal.

V oddaji Tarča je bila objavljena tudi fotografija, na kateri naj bi bili skupaj Stevanović, odvetnik Južne in Petrola Marko Zaman, ki je maja letos tudi prvič vodil skupščino Petrola, ter član uprave Petrola Marko Ninčević, ki velja za kader iz kroga Darija Južne. Stevanović je srečanje opisal kot druženje dolgoletnih znancev.

Nova vlada je z delom začela 4. junija, nato pa v osmih dneh pripravila in potrdila spremembo uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki gre močno na roke trgovcem, saj viša marže in dodatek za biogoriva. To pa je pomembna zmaga za upravo in delničarje Petrola, ki so si ves čas vlade Roberta Goloba močno (a neuspešno) prizadevali za dvig marž oziroma liberalizacijo trga. Društvo Mali delničarji Slovenije je izračunalo, da Petrolu vsak cent marže več v letu dni prinese po 10 milijonov evrov denarnega toka (EBITDA). Več dobička pomeni večjo malho za dividende.

So vedeli več?

Ključno vprašanje je torej, ali so vodilni v Petrolu lahko zaradi povezav z vladajočimi vedeli več. Tu povejmo, da je prejšnja ekipa ministrstva za gospodarstvo pod Matjažem Hanom institucionalizirala vlogo Petrola pri odločanju o maržah naftnih trgovcev.

V svetu za cene, ki odloča o predlogih za regulacijo cen (torej dobi v roke že osnutek dokumenta), namreč na predlog GZS sedi član uprave Petrola Ninčević. Član je tudi Uroš Pogačnik, ki je direktor odvetniške družbe Čeferin in je med drugim dolga leta vodil skupščine Petrola.

Petrol smo tako vprašali:

• Ali so člani vodstva Petrola v obdobju od konca maja do 11. junija vedeli, da se pripravlja sprememba uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov? Če da, kdo je vedel in kdaj je bil s tem prvič seznanjen?
• Ali je Marko Ninčević, član uprave, sodeloval na seji sveta za cene, ki je obravnavala predlog uredbe? Če da, kdaj se je sestal in kakšno je bilo stališče člana uprave?

Prvi odgovor družbe na naša vprašanja je bil skop: “Petrol že vrsto let javno in transparentno opozarja na izzive veljavnega regulatornega okvira na področju cen naftnih derivatov ter v okviru strokovnega dialoga z odločevalci predstavlja predloge za njegovo izboljšanje. Sprejemanje uredb in odločitev o regulaciji cen naftnih derivatov je v pristojnosti Vlade Republike Slovenije. (…) Petrol ni razpolagal z informacijami o vsebini ali času sprejema odločitve vlade. Družba Petrol in člani njenega poslovodstva pri svojem ravnanju dosledno spoštujejo veljavno zakonodajo s področja preprečevanja zlorab trga ter notranje akte družbe.”

Kasneje so iz Petrola dodatno sporočili, da zavračajo “vsakršne namige ali insinuacije, da bi bili nakupi delnic družbe s strani članov organov vodenja ali nadzora povezani z razpolaganjem z notranjimi informacijami oziroma s kakršnimkoli privilegiranim dostopom do nejavnih podatkov”.

“Nakupi delnic, ki so predmet javnih objav, so bili izvedeni v obdobju, ki je bilo v skladu z internimi pravili družbe, ki temelji na veljavni evropski in slovenski zakonodaji, določeno kot dovoljeno obdobje za trgovanje. To obdobje je časovno sovpadalo z zaključkom postopkov objave letnega poročila in javno objavo informacij o poslovanju družbe, ko so bile ključne informacije o poslovanju v skladu s finančnim koledarjem že javno dostopne trgu,” so navedli.

Ponovno so poudarili, da “družba Petrol ni bila vključena v postopke priprave uredbe, ki ureja spremembe na področju regulacije cen oziroma marž, niti ni bila seznanjena z vsebino ali časovnico sprejemanja takšnih ukrepov”.

Brez obravnave na svetu za cene

Dodajmo, da do danes ni bilo povsem jasno, ali je svet za cene sploh obravnaval v petek sprejeto uredbo. V predlogu, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca, piše, da gradivo ni bilo predmet sodelovanja z javnostjo, češ da je šlo za “nujni sprejem uredbe po navodilu iz kabineta”. Piše tudi, da pri pripravi ni sodeloval zunanji strokovnjak.

Z ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, v okviru katerega deluje svet za cene, so nam po objavi članka odgovorili, da svet za cene predloga uredbe ni obravnaval. Na ministrstvu, ki ga po novem vodi Anže Logar, ob tem pravijo, da svet resda obravnava vse predloge za ukrepe kontrole cen, a po zakonu o kontroli cen “minister samostojno odgovarja za svoje odločitve in svoje predloge vladi in ni vezan na stališče sveta za cene”.

To sicer drži, a svet za cene je posvetovalno telo, ki naj bi po osnovni funkciji obravnavalo vse predloge za ukrepe kontrole cen ter druga stališča in analize, preden jih minister predloži vladi.

Pričakovana poteza vlade

Po eni strani torej časovno sosledje sproža vprašanje, ali so vodilni delavci Petrola vedeli kaj več o prihajajoči uredbi. Po drugi strani pa je bilo mogoče pričakovati, da bo nova vlada sprejela ukrepe v korist naftnih trgovcev, saj je močno kritizirala politiko vlade Roberta Goloba na tem področju.

Vrtovčevo ministrstvo v predlogu navaja, da bodo spremembe uredbe dvignile stroške poslovanja za podjetja in potrošnike, a da se bo za dobavitelje naftnih derivatov izboljšalo poslovno okolje, hkrati pa se zmanjšuje “tveganje, da bi določeni dobavitelji naftnih derivatov prenehali z opravljanjem dejavnosti”.

“Petrol je že nekaj časa zahteval spremembo modela oblikovanja cen naftnih derivatov. Morda so lahko pričakovali spremembo zaradi menjave vlade,” pravi tudi pravni strokovnjak Rajko Pirnat, ki opozarja, da bi za utemeljitev suma zlorabe notranjih informacij potrebovali “kakšen indic, da je nekdo imel konkretno informacijo in na podlagi tega trgoval, s čimer pa jaz nisem seznanjen. Splošno pričakovanje, da bo nova vlada bolj naklonjena Petrolu, ne more biti dovolj.”

Še en sogovornik iz finančnega sveta, ki pa ne želi biti imenovan, nam je dejal, da se je v teh krogih pričakoval popravek marže in da zato odločitev članov uprave za nakup ni nujno sumljiva. Tudi zaslužki so, kot pravi, majhni.

Pod lupo tudi nakupi nekdanjega Janševega ministra

Trgovanje z delnicami Petrola je bilo sicer v preteklosti že večkrat pod drobnogledom regulatorja, torej Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), in tudi policije.

Nazadnje leta 2020, ko sta oba organa preiskovala takratnega ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka zaradi suma zlorabe notranjih informacij pri nakupu delnic Petrola. Vizjak je namreč kupil 415 delnic Petrola v skupni vrednosti približno 120 tisoč, malo zatem pa je vlada – v kateri je sedel – liberalizirala cene naftnih derivatov. Cena delnice se je v času Vizjakovih nakupov na borzi gibala pod 300 evrov, po objavi sprostitve cen goriv se je povzpela na 320 evrov (danes je vrednost zaradi cepitve delnic precej nižja). Tako ATVP kot policija sta postopek proti Vizjaku kasneje ustavila zaradi pomanjkanja dokazov.

Že veliko prej pa je na zatožno klop sedel nekdanji šef Petrola Marko Kryžanowski (ta je sicer na zadnji skupščini sedel poleg Južne). Tožilstvo mu je očitalo, da je aprila 2008 kot predsednik uprave družbe Petrol kupoval delnice podjetja tik pred javno objavo dobrih četrtletnih rezultatov. Kupil naj bi približno za 63 tisoč evrov delnic, katerih vrednost se je po objavi rezultatov zvišala za približno deset odstotkov, je poročalo Delo. Sojenje se je vleklo leta in se končalo z oprostilno sodbo.