Guverner Banke Slovenije: V času negotovosti smo se odločili za ustrezen odziv
Prvi dvig obrestnih mer ECB po skoraj treh letih odraža skrb centralnih bankirjev zaradi ponovne krepitve inflacijskih pritiskov, ki jih poganjajo dražji energenti in geopolitične napetosti, je po seji Sveta ECB poudaril viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc.
Svet Evropske centralne banke (ECB) je na junijski seji ključne obrestne mere zvišal za 25 bazičnih točk, kar predstavlja prvi dvig po skoraj treh letih. Obrestna mera za depozite, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, po novem znaša 2,25 odstotka.
Odločitev temelji na najnovejših makroekonomskih napovedih, ki kažejo, da bo inflacija v evrskem območju letos višja od dosedanjih pričakovanj, gospodarska rast pa nekoliko nižja. K poslabšanju inflacijskih obetov po ocenah ECB največ prispevajo vztrajanje konflikta na Bližnjem vzhodu, višje cene energentov in povečana negotovost na svetovnih trgih.
ECB za letos pričakuje 3-odstotno inflacijo, medtem ko naj bi se ta ob predpostavki umiritve razmer na energetskih trgih in normalizacije geopolitičnih razmer v letih 2027 in 2028 znižala na 2,3 oziroma 2 odstotka. Gospodarska rast evrskega območja naj bi letos dosegla 0,8 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa se postopoma okrepila na 1,2 in 1,5 odstotka.
“V razmerah povečane negotovosti glede velikosti in vztrajnosti energetskega šoka smo ocenili, da je zvišanje obrestnih mer za 25 bazičnih točk ustrezen odziv. Naš cilj ostaja stabilizacija inflacije pri dveh odstotkih na srednji rok,” je po seji poudaril guverner Banke Slovenije Primož Dolenc.
Obravnavali tudi alternativne scenarije
Člani Sveta ECB so poleg osrednjega scenarija obravnavali tudi alternativne scenarije. Ti kažejo, da bi nadaljnja rast cen energentov in močnejši sekundarni inflacijski učinki lahko povzročili še višjo inflacijo, medtem ko bi hitrejša umiritev konflikta na Bližnjem vzhodu in padec cen energentov inflacijo znižala hitreje od trenutnih pričakovanj.
Finančni trgi po izbruhu konflikta pričakujejo nadaljnje zaostrovanje denarne politike. Kratkoročna inflacijska pričakovanja ostajajo povišana, donosnosti državnih in podjetniških obveznic pa so višje kot pred začetkom zaostritve geopolitičnih razmer.
V ECB poudarjajo, da bodo prihodnje odločitve še naprej sprejemali na vsaki seji posebej, pri čemer bodo upoštevali gibanje inflacije, stanje gospodarstva in učinkovanje dosedanjih ukrepov denarne politike.
