Bodo posojila spet dražja?

Evropska centralna banka (ECB) bo na monetarnem zasedanju v sredo in četrtek prvič po skoraj treh letih dvignila obrestne mere v evrskem območju, pričakujejo trgi, saj se spopada s povišano inflacijo zaradi dražjih goriv po izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu. A s tem tvega, da še dodatno zavre že tako šibko gospodarsko rast.

Na junijskem zasedanju je možnost dviga ključnih obrestnih mer za 25 bazičnih točk 99-odstotna, kaže orodje ECB Watch, ki pričakovanja trgov glede obrestnih mer spremlja na podlagi terminskih pogodb. S tem bi se najbolj pozorno spremljana depozitna obrestna mera dvignila z dveh na 2,25 odstotka.

Vlagatelji pričakujejo, da utegne letos priti še do enega dviga za 25 bazičnih točk, in sicer na septembrskem zasedanju. Verjetnost septembrskega dviga na ECB Watch je trenutno 54-odstotna, medtem ko se na julijskem zasedanju pričakuje premor.

Če se ECB v četrtek res odloči za dvig, bi bila to prva zaostritev denarne politike v evrskem območju od septembra 2023, ko se je centralna banka spopadala z inflacijo, ki jo je povzročila energetska kriza po izgubi dobave ruskega plina. Ciklu dvigov je nato sledilo sedem zaporednih nižanj, s katerimi so se obrestne mere vrnile na trenutno raven. Od junija lani Svet ECB, ki kroji denarno politiko, ni posegal v obrestne mere, saj je inflacija do nedavnega ostajala blizu ciljne ravni dveh odstotkov.

Inflacija

Glavni mandat ECB je ohranjanje stabilnosti cen v evrskem območju, dvig obrestnih mer pa je eno ključnih orožij banke v boju z inflacijo. Ta se v zadnjih mesecih znova dviguje in je maja dosegla 3,2 odstotka na medletni ravni, precej nad dvoodstotnim ciljem ECB.

To rast cen poganjajo predvsem dražja goriva zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in okrnjenega pretoka energentov skozi Hormuško ožino. Maja so se cene goriv zvišale za kar 11 odstotkov v primerjavi z lanskim majem. Toda skrb vzbujajoča je tudi evrska jedrna inflacija, ki izključuje cene hrane in goriv: maja je bila z 2,5 odstotka nad pričakovanji analitikov, kar kaže na širše učinke vojne na cene.

ECB je že na marčevskem zasedanju – torej po prvih napadih ZDA in Izraela na Iran – zvišala pričakovanja inflacije za letos na 2,6 odstotka. A takrat še ni bilo jasno, kako dolgo bo vojna trajala, zato so analitiki pri ECB pripravili več scenarijev. Po več kot treh mesecih trajanja konflikta in škode na energetski infrastrukturi v Perzijskem zalivu nekateri ekonomisti opozarjajo, da bi tudi v primeru končanja spopadov cene goriv verjetno še nekaj časa ostale povišane.

Medtem ekonomisti, ki jih je anketiral Reuters, pričakujejo, da bo inflacija v evrskem območju letos znašala 2,9 odstotka.

Gospodarska rast

Višje obrestne mere pomenijo dražje zadolževanje, kar običajno zniža povpraševanje podjetij in gospodinjstev in s tem umiri rast cen, a obenem lahko upočasni gospodarsko aktivnost in rast.

Ta je v evrskem območju že tako šibka; v prvem četrtletju letos se je bruto domači proizvod (BDP) 21 držav z evrom znižal za 0,2 odstotka v primerjavi s prejšnjim četrtletjem in zrastel za 0,3 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, po podatkih Eurostata.

Marca je ECB znižala svojo napoved gospodarske rasti v evrskem območju za 2026 na 0,9 odstotka, tej oceni se je prejšnji mesec v svoji spomladanski napovedi pridružila tudi Evropska komisija, ki je napoved znižala z jesenskih 1,2 odstotka. Medtem ekonomisti v Reutersovi anketi pričakujejo še nižjo, 0,7-odstotno rast v 2026.

Nekateri ekonomisti in analitiki menijo, da zaradi šibke rasti dvig obrestnih mer ni potreben, čeprav ga vseeno pričakujejo, ker ECB ne želi ponoviti napake iz energetske krize, ko je predolgo čakala z dvigi in dopustila, da je inflacija poskočila na več kot 10 odstotkov. V tem taboru je na primer glavni ekonomist pri hamburški banki Berenberg Holger Schmieding, ki je za Bloomberg dejal, da bo šibka rast sama okrnila povpraševanje in s tem umirila cene, ki so – za razliko od krize leta 2022 – le kratkotrajno povišane zaradi energetskega šoka.

ECB bo novo napoved gospodarskih gibanj objavila skupaj z junijsko odločitvijo o obrestnih merah.

Odločevalci previdni

Odločevalci pri ECB, torej guvernerji centralnih bank Evrosistema pod vodstvom predsednice ECB Christine Lagarde, v večini jasnih napovedi ne dajejo in vztrajno ponavljajo znano mantro, da se bodo o vsaki spremembi monetarne politike odločali na podlagi ažurnih podatkov.

Je pa jasno napoved podala članica Sveta ECB Isabel Schnabel, ki velja za jastrebovsko centralno bančnico, torej naklonjeno višjim obrestnim meram za spopad z inflacijo. Schnabel je v intervjuju za Reuters konec maja dejala, da bi morala ECB na junijskem zasedanju dvigniti obrestne mere, tudi če do takrat pride do mirovnega dogovora na Bližnjem vzhodu. “Glede na obseg in vztrajnost trenutnega šoka po mojem mnenju spregled (cen energije, op. a.) ni več možnost.” Vprašanje drugega letošnjega dviga je pustila odprto.

Podpredsednik ECB Luis De Guindos pa je konec maja za CNBC povedal, da morajo centralne banke pretehtati potrebo po ukrotitvi inflacije, ne da bi preveč prizadele gospodarsko rast. “Mislim, da v zvezi z razvojem stopenj ne gre za vnaprej znano dejstvo. Razprava bo odprta in vsi elementi bodo uravnoteženi in upoštevani,” je dejal.

Druge večje centralne banke, na primer ameriška Federal Reserve in britanska Bank of England, za zdaj nista posegali v obrestne mere in še ocenjujeta vpliv vojne na cene in gospodarstvo.