Po skoraj 20 letih se v Ljubljani premika projekt, kjer načrtujejo 573 stanovanj
Projekt Vrtno mesto Sibirija je star že skoraj dve desetletji, v tem času je večkrat menjal lastnike, doživel spremembe zasnove in obstal zaradi finančnih težav, nerešene infrastrukture in protipoplavnih omejitev.
Ljubljanski mestni svet bo na prihodnji seji odločal o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za Vrtno mesto Sibirija, eno največjih načrtovanih stanovanjskih sosesk v prestolnici. Če bo dokument sprejet, bo na približno 5,2 hektarja velikem območju med Cesto dveh cesarjev in južno ljubljansko obvoznico zraslo 573 stanovanj v 28 večstanovanjskih objektih.
Po predlogu OPPN je predvidena gradnja 28 stanovanjskih lamel višine pritličje plus tri nadstropja (P+3), ob katerih bodo urejene zelene površine, otroška igrišča in spremljajoči programi. Skupna bruto tlorisna površina stanovanjskega dela bo znašala do 53.500 kvadratnih metrov.
Na jugu območja je predviden večji park s športnimi igrišči in skupnostnimi površinami. Del parkovne ureditve bodo tudi sistemi za zadrževanje in odvajanje meteornih in poplavnih voda. Otroška igrišča bodo umeščena v notranjost soseske med stanovanjske objekte.
Na severovzhodnem robu območja OPPN je predvidena gradnja stavbe za družbene dejavnosti s spremljajočimi programi.
Ena večjih posebnosti projekta je, da bo večina parkiranja skrita pod zemljo. Načrt predvideva dve veliki podzemni garaži ter med 681 in 752 parkirnih mest za avtomobile. Predvidenih je tudi najmanj 568 parkirnih mest za kolesa.
Več stanovanj kot v prejšnjih načrtih
Aktualni predlog predvideva bistveno več stanovanj kot prejšnje različice projekta. Kot je poročala Mladina, je bilo v starejših zasnovah načrtovanih približno 488 stanovanj, zdaj jih je predvidenih 573. Povečanje je bilo mogoče predvsem zaradi drugačne prometne zasnove in umestitve večjega dela parkiranja v podzemne etaže.
Gradnja bo potekala v treh fazah. V prvi fazi je predvidena postavitev 16 stanovanjskih objektov in prve podzemne garaže, v drugi še 12 objektov in druge podzemne garaže, tretja faza pa predvideva gradnjo stavbe za družbene dejavnosti. Posamezne etape se bodo lahko izvajale tudi v različnem časovnem zaporedju.
Projekt bo moral pred začetkom gradnje izpolniti tudi več zahtev, povezanih s poplavno varnostjo območja. Ker njegov del leži na robu Ljubljanskega barja in na poplavno ogroženem območju, prostorski akt med drugim zahteva izvedbo državnih protipoplavnih ukrepov ter ureditev sistemov za zadrževanje in odvajanje meteornih voda.
Od Jankovića do Kostića
Vrtno mesto Sibirija ima skoraj dve desetletji dolgo zgodovino. Kot so poročale Finance, je bil projekt nekoč eden ključnih razvojnih načrtov družbe Electa Naložbe, ki je bila povezana s sinovoma ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
Electa je zemljišča leta 2007 po sistemu prodaje in povratnega najema prodala družbi Hypo Leasing. Po navedbah Financ je s poslom pridobila približno 18 milijonov evrov, ki naj bi bili namenjeni razvoju načrtovane stanovanjske soseske. Do gradnje ni prišlo, projekt pa je po finančni krizi obstal.
Ko je Hypo svoje slabe terjatve prenesel na družbo Heta Asset Resolution, je ta leta 2013 razdrla lizinško pogodbo z Electo in zemljišča prevzela v svojo last. Kot poročajo Finance, je Heta območje večkrat neuspešno poskušala prodati.
Pomemben preobrat je sledil leta 2020, ko je slovenski del Hete kupil pokojni srbski poslovnež Miodrag Kostić, ki ga je na vrhu MK Group nasledil sin Aleksandar Kostić. S tem je pridobil več nepremičnin in terjatev, med njimi tudi zemljišča v Trnovskem predmestju, kjer je danes načrtovana nova soseska.
Če bo mestni svet 22. junija potrdil predlog OPPN, bo projekt po skoraj dvajsetih letih od prvih načrtov končno dobil najpomembnejšo prostorsko podlago za izvedbo.
