Po preboju v Nemčiji bi širili proizvodnjo: “Mi smo pripravljeni, čakamo pa državo”

Atlantic Grupa je na nemškem trgu prisotna že desetletje, v zadnjem času pa tam beleži hitro rast prodaje. To se odraža v rasti celotnega segmenta delikatesnih namazov, ki poleg Argete zajema še izdelke pod blagovno znamko Bakina tajna.

Lani je imelo področje delikatesnih namazov 166 milijonov prihodkov, kar je 10,2 odstotka več kot leto prej, pri čemer pa se je prodaja na nemškem trgu povečala za 32 odstotkov. Letos računajo že na okoli 200 milijonov evrov, pravi Darja Teržan, ki je šest let vodila poslovno področje Donat v Atlantic Grupi, z letošnjim letom pa prevzela vodenje strateškega poslovnega področja Delikatesni namazi ter ekipo 400 zaposlenih.

“Preboj na nemškem trgu zaradi velikosti trga za nas odpira novo dimenzijo. Gre namreč za trg, ki je z 80 milijoni prebivalcev štirikrat večji od regije držav nekdanje Jugoslavije,” pravi sogovornica.

Sledili izseljencem

Na vprašanje, kaj se je spremenilo, da prodaja na trgu, kjer so sicer prisotni že desetletje, hitro raste, Teržan pojasni, da je Argeta v Nemčiji rasla postopoma, najprej na lokacijah, kjer živi veliko priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije. “Vemo, da se je iz naše regije izselilo veliko ljudi. Mi smo jim sledili, tako da smo začeli z Bavarsko in se potem širili. To je bil tako imenovani etno kanal,” pravi Teržan.

Nato je sledila širitev v prodajni asortima trgovskih verig. Tu je lani Atlantic Grupa po besedah sogovornice dosegla pomemben mejnik, saj je s širitvijo v vzhodni Nemčiji pokrila še zadnje regije: “Nemški trg ima več kot 35 tisoč prodajnih mest različnih trgovskih verig, kot so Lidl, Kaufland, Rewe, Penny. Danes smo prisotni v vseh.”

Nemški trg sicer sogovornica ocenjuje kot zahteven. “Nemčija pozna drugačno pašteto, kot jo mi ponujamo. Oni jo režejo, tako da moramo nemškega potrošnika dobesedno naučiti, kako jesti našo pašteto. To prehranjevalno navado približati je najdaljši del procesa. A treba je vztrajati. Ko potrošnik poskusi izdelek, mu je všeč, ko spozna zgodbo, pridobimo zaupanje,” pravi.

Napredek v distribucijski pokritosti in prisotnost na trgovskih policah tako nista dovolj. “Mi izredno intenzivno nagovarjamo prebivalce s komunikacijo, degustacijami in učimo prihodnjega potrošnika, kdo smo, kaj ponujamo. Smo sponzor Smučarske zveze Slovenije. Na nemškem trgu sta poleg nogometa pomembna športa biatlon in smučarski skoki, tako da nam to partnerstvo pomaga in je korist obojestranska,” pojasni Teržan.

Posebej naslavljajo turško populacijo. Argeta temelji na kokošjem segmentu, tovarni v Izoli in Bosni in Hercegovini imata halal certifikat.

Za druge stranski proizvod, za Atlantic Grupo strateški

Teržan meni, da je konkurenčna prednost Argete tudi to, da je pašteta za večino konkurentov postranski izdelek, za Atlantic Grupo pa ne.

“Pašteta je tradicionalna kategorija, ki je na mnogih trgih zaspana in nezanimiva, nihče se z njo ne ukvarja. Mi pa smo specialisti zanjo,” pravi. “Naši izdelki tako niso stranski proizvod proizvodnje nečesa drugega, kot je običajno v mesni industriji. Mi imamo izbrane sestavine, naj bo to meso, riba ali zelenjava, osredotočeni smo na izdelek. Kategorija, ki je nezanimiva za mnoge, je za nas strateško pomembna.”

Pri širitvi v tujino je sicer, kot še pove sogovornica, vedno vprašanje tudi, ali najdejo pravega partnerja za distribucijo. “To je najtežji izziv. Če ne najdemo pravega, se premaknemo naprej,” poudari Teržan.

Nemčija pozna drugačno pašteto, kot jo mi ponujamo. Oni jo režejo, tako da moramo nemškega potrošnika dobesedno naučiti, kako jesti našo pašteto.

Darja Teržan, Atlantic Grupa

Za 40 odstotkov večje kapacitete

Hitra rast v Nemčiji za Atlantic Grupo prinaša tudi izziv. “Volumen, ki ga za seboj potegne tako veliko tržišče, zahteva razmislek. Če želimo nahraniti nemški trg, potrebujemo nove kapacitete,” pravi Teržan.

Obstoječe proizvodne zmogljivosti v Izoli, Bosni in Hercegovini ter Igrošu v Srbiji se približujejo polni zasedenosti, kar je ob pričakovani rasti naročil izziv. “V Izoli pravkar uvajamo tretjo izmeno, s čimer bodo kapacitete polno izkoriščene. To nam omogoča okoli 15 tisoč ton proizvodnje letno, še 10 tisoč ton lahko proizvedemo v Sarajevu. V prihodnjih letih pa bomo potrebovali še dodatnih 10 tisoč ton, zato potrebujemo nove kapacitete,” pravi Teržan.

Zato se Atlantic Grupi mudi z načrti za širitev proizvodnje v Murski Soboti. Tu je lani prevzela podjetje Osem, proizvajalca paštet Kekec. Poleg teh želijo na lokaciji v Prekmurju proizvajati tudi Argeto. Natančnih naložbenih načrtov v podjetju še ne razkrivajo, kot je dejala Teržan, pa bodo del trenutnih kapacitet v prestolnici Prekmurja ohranili, tam pa naj bi tudi gradili.

Čakajo na državo

Prejšnji teden je Atlantic Grupa dobila zeleno luč agencije za varstvo konkurence (AVK) za prevzem, a to ni edini pogoj za dokončanje posla. Prevzemna ponudba za nakup podjetja Osem predvideva tudi odkup nepremičnine Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve.

Teržan pravi, da ta postopek sicer teče, a vse traja. “Postopek glede na primerljive izkušnje iz ostalih držav traja izredno dolgo. Želim si, da bi se čez poletje končal, da se lahko lotimo pravega dela, ker sicer smo na začetku reševanja našega izziva iskanja kapacitet za Argeto.”

Na vprašanje, kdaj bi potem začeli z vlaganji, Teržan odgovarja, da takoj jeseni: “Mi smo pripravljeni.”

Država ne da nepremičnine, ki je ne uporablja

Kot so nam pojasnili na zavodu za blagovne rezerve, je govora o nepremičnini, ki je prazna in je zavod ne uporablja niti je ne namerava. Tako je v okviru petletnega programa dela zavoda, ki ga je potrdila vlada, že bila predvidena prodaja.

Zavod, ki ga vodi Andrej Kužner, je v drugi polovici lanskega leta izvedel prvi postopek prodaje in izbral podjetje Osem, ki je že zdaj tudi solastnik nepremičnine. A ko je zaprosil za soglasje vlade, je prodaji nasprotovalo kmetijsko ministrstvo. Kot pravijo na zavodu, “predvidoma zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer in morebitne aktivacije skladišča v prihodnosti”.

Na ministrstvu za gospodarstvo dodatno povedo, da je bila zaradi pomislekov, povezanih s prehransko varnostjo države, logističnimi verigami in zagotavljanjem zmogljivosti za odzivanje v kriznih razmerah, točka o izdaji soglasja umaknjena z dnevnega reda seje vlade. Zavod torej ni dobil soglasja. Ker je vmes potekla veljavnost cenitvenega poročila, pa je bilo treba postopek prodaje ponoviti. Zavod je novo vlogo oddal za teden. O soglasju bo torej zdaj odločala nova vlada, v kateri bo kmetijski resor vodil Janez Cigler Kralj.

Tehnološka nadgradnja Kekca

Atlantic Grupa pa obljublja, da bo ohranila tudi znamko Kekec, a napoveduje nekatere spremembe. Večinski lastnik in predsednik uprave Atlantic Grupe Emil Tedeschi je ta teden na novinarski konferenci v Rogaški Slatini dejal, da lahko izdelek še izboljšajo.

Tudi s spremembami receptov? “Znamka Kekec je izjemno priljubljena med Slovenci, tudi zaradi okusa, in to želimo ohraniti. Kekec torej okus že ima, tisto, kar lahko naredimo, je tehnološki napredek, ki omogoči bolj dovršen, kakovosten, varen, trajnosten izdelek,” pravi Teržan.

Trenutno je v Murski Soboti 35 zaposlenih (trenutni lastnik podjetja Miroslav Flisar je sicer govoril o višji številki, in sicer o 44 zaposlenih). V prvi fazi naložb naj bi to število podvojili. “V prvi vrsti si želimo, da z nami ostanejo vsi zaposleni v podjetju Osem. (…) V regiji obstaja tradicija proizvodnje mesnih izdelkov, kar nam daje vedeti, da se bodo ljudje hitro naučili znanj, ki jih potrebujejo za proizvodnjo Kekca in Argete. Glede na prve informacije verjamemo, da je dovolj interesa in bomo našli kader,” sklene sogovornica.