Od Baščaršije do Jezerška: kako poslujejo veliki slovenski gostinci

Rast stroškov dela in poslovanja nasploh ter težave pri iskanju kadrov so tudi lani krojili rezultate gostinskih podjetij, pravijo v Soviti, Jezeršku in GP Trojane.

To se v pravkar objavljenih bilancah največjih gostincev pri nas odraža v nižjih dobičkih. Pri iskanju največjih smo se omejili na tiste, ki opravljajo gostinsko dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD, oddelek 56 – strežba jedi in pijač) in so že objavili lanske rezultate.

Nekateri veliki jih namreč še niso. Na primer gostinska družba Alpe Panon, ki upravlja restavracije McDonald’s, je imela leta 2024 118 milijonov čistih prihodkov od prodaje, s čimer je verjetno eno največjih gostinskih podjetij pri nas. Rezultatov za lani pa še ni objavila.

Sovita razširila poslovanje v Šaleški dolini

Ljubljanska Sovita je lani čiste prihodke od prodaje medletno povečala za skoraj petino (18 odstotkov) na 44,5 milijona evrov (leto prej 37,6 milijona evrov). Čisti dobiček je dosegel 3,1 milijona evrov, kar je 15 odstotkov več kot leta 2024. Zaposlujejo približno 670 ljudi.

Prehranske storitve, v okviru katerih imajo kuhinje in restavracije v podjetjih, šolah, zdravstvenih ustanovah, javnih zavodih in drugih organizacijah, so njihova glavna dejavnost, ki družbi prinaša približno 95 odstotkov vseh prihodkov. Nudijo tudi dostavo na dom in catering.

Preostali del prihodkov ustvarjajo s podpornimi storitvami (tako imenovanimi facility management storitvami), kot so upravljanje objektov, čiščenje prostorov in hotelske storitve. Ukvarjajo se tudi z inženiringom, v sklopu katerega pomagajo načrtovati in opremiti kuhinje ali delilne restavracije.

Sovita je lani naredila velik korak pri širitvi poslovanja v Šaleški dolini, pravijo v podjetju. Prevzeli in pripojili so namreč velenjsko družbo Gorenje Gostinstvo, nekdanjo hčerinsko družbo podjetja Gorenje v lasti kitajske multinacionalke Hisense. S tem so ekipo povečali za več kot 140 novih sodelavcev.

Prevzeli so tudi upravljanje Hotela Paka v Velenju, ki ima 50 sob in velja za poslovno-konferenčno središče. Tamkajšnjo ponudbo dopolnjujeta še mestna kavarna z lastno slaščičarno ter restavracija. Obseg poslovanja so lani poleg hotelirstva in turizma razširili tudi na področje catering storitev za poslovne in zasebne dogodke, za kar so registrirali novo blagovno znamko Vita Catering, so nam povedali v Soviti.

Slorest za desetino povečal dobiček

Slorest je lani ustvaril 28,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je deset odstotkov več kot leta 2024. Čisti dobiček se je medtem zmanjšal za petino, na 1,1 milijona evrov. Tako kot Sovita tudi Slorest raznim ustanovam (šolam, vrtcem, domovom za starejše, bolnišnicam …) in podjetjem nudi prehranske storitve.

Slorest, ki ga vodita Aleš Ponikvar in Uroš Zajc, ima v lasti več restavracij 123 v Ljubljani in eno v Kopru, še tri restavracije Slorest so v Ljubljani, Škofji Loki in Ljubečni. Nudijo tudi catering in samopostrežne avtomate za tople in hladne napitke ter sendviče. Zaposlujejo približno 500 ljudi in poslujejo z okoli 300 partnerji, še izhaja z navedb na njihovi spletni strani.

Spomnimo, da je Sovita leta 2023 nameravala kupiti Slorest, a je združitev dveh največjih ponudnikov pripravljene hrane na koncu spodletela, saj posel ni dobil zelene luči Agencije za varstvo konkurence (AVK).

Jezeršek v obsežno digitalizacijo

Družba Jezeršek je čiste prihodke od prodaje lani povečala za slab odstotek (0,6 odstotka) na 13,3 milijona evrov. Čisti dobiček je znašal 165 tisoč evrov in je bil skoraj štirikrat manjši kot leta 2024, ko je dosegel 651 tisoč evrov. Trenutno zaposlujejo 84 ljudi.

Leto 2025 je zaznamoval eden največjih razvojnih projektov v zgodovini podjetja, ki je zahteval tudi velika finančna vlaganja – obsežna digitalna transformacija poslovanja, je za Forbes Slovenija pojasnil direktor Martin Jezeršek. Sočasno so uvajali več novih informacijskih sistemov, ki danes podpirajo njihove ključne poslovne procese. “Naložbo razumemo kot strateško odločitev, ki nam že v letu 2026 omogoča boljše upravljanje poslovanja, večjo produktivnost in ustvarja temelje za nadaljnjo rast podjetja,” je dejal sogovornik.

Njihova največja dejavnost ostaja catering, ki je osrednji del poslovanja družbe. Letno izvedejo več kot 2.500 dogodkov izven njihovih lokacij v Sloveniji in tujini. Pomemben del prihodkov ustvarjajo tudi njihove restavracije in gostinske storitve na stalnih lokacijah.

V lasti imajo Dvor Jezeršek, kjer so pod eno streho gostilna, hotel in Akademija Jezeršek. Poleg tega upravljajo še Gostilno na Gradu na Ljubljanskem gradu, na Blejskem gradu kavarno in Restavracijo Blejski grad ter butično trgovinico z medenimi izdelki in spominki ter Pivnico Union.

Pred dvema letoma so se razširili tudi na avstrijski trg, ko so v upravljanje prevzeli kavarno in grajsko restavracijo ter hotel na posestvu Taggenbrun na avstrijskem Koroškem. Leto 2025 je bilo tako njihovo prvo polno leto upravljanja, potencial lokacije pa ocenjujejo za zelo velik. “Z razvojem lokacije smo zadovoljni, saj postopoma gradimo prepoznavnost blagovne znamke Jezeršek na avstrijskem trgu. Projekt razumemo kot dolgoročno naložbo, zato so bili v začetnem obdobju v ospredju vzpostavljanje ekipe, prilagajanje ponudbe lokalnemu okolju in razvoj novih poslovnih priložnosti,” nam je še zaupal Jezeršek.

GP Trojane vlagal v modernizacijo

Lastnik gostišča, najbolj znanega po trojanskih krofih, GP Trojane je lani ustvaril 9,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je dva odstotka več kot leta 2024. Čisti dobiček se je skoraj prepolovil (bil je 42 odstotkov manjši kot leto prej) na 433 tisoč evrov.

Približno 80 odstotkov nastalih stroškov je povezanih z aktivnostmi, ki bodo v prihodnjih obdobjih ustvarjale donose in pozitivno vplivale na dobiček, pravijo v GP Trojane. “Poleg vlaganj v razvoj kadrov pomembna sredstva namenjamo tudi posodobitvi poslovnih procesov in organizacije dela,” so navedli.

Medtem ko je čisti dobiček upadel, je dobiček iz redne dejavnosti, ki je v 80 odstotkih vezana na prodajo hrane in sladic, ostal na primerljivi ravni iz leta 2024, so dejali. Pomemben del poslovanja je tudi trgovska dejavnost, ob gostišču je namreč tudi majhna trgovina, v kateri prodajajo kruh, prigrizke in pijače, pa tudi spominke.

GP Trojane, ki ga vodi Bojan Gasior, ima 110 redno zaposlenih, pomembno podporo zagotavlja tudi ekipa približno 30 študentov, so nam še povedali v podjetju.

Lastnik Baščaršije vzpostavil centralno proizvodnjo

Družba Etno restavracije, ki ima v več slovenskih mestih restavracije Baščaršija, je lani čiste prihodke od prodaje povečala za 13 odstotkov na 8,5 milijona evrov. Čisti dobiček se je medtem zmanjšal za osem odstotkov na 1,1 milijona evrov.

Velik izziv je bila lani vzpostavitev centralne proizvodnje v Mariboru, ki vključuje pekarno, mesnico, kuhinjo in pripravljalnico zelenjave. Vanjo so vložili več kot pol milijona evrov. “Proizvodnja je firma v firmi s svojim vodjo enote in 15 zaposlenimi. Praktično smo odpirali še eno enoto, le v drugi industriji,” je za Forbes Slovenija povedal lastnik Aljoša Marković.

“S to reorganizacijo smo sposobni postreči več gostov v krajšem času, saj so kuhinje na lokacijah razbremenjene priprave in predpriprave. To seveda gosti čutijo in se vračajo bolj pogosto,” je dejal Marković.

Aljoša Marković je tudi eden od izbrancev prvega slovenskega Forbesovega izbora 30 pod 30. Po magisteriju iz financ na Univerzi Cambridge se je vrnil v Maribor in leta 2020 prevzel družinsko gostinsko dejavnost. Takrat je ta beležila dober milijon prodajnih prihodkov in zaposlovala okoli 20 ljudi. V zadnjih letih jo je pomembno nadgradil in razširil. Verigo Baščaršija tako danes sestavljajo štiri restavracije, in sicer dve v Mariboru, ena v Kopru in še ena v Ljubljani. Slednja je tudi najbolj dobičkonosna, je razkril Marković. Trenutno skupno zaposlujejo 120 ljudi.

Več o Markovićevi podjetniški poti smo pisali v članku Mariborčan od magisterija na Cambridgeu do milijonskega posla s čevapčiči.

Lastnik kavarn Cacao z rastjo dobička

GDA, lastnik priljubljenih kavarn Cacao, je lani medletno povečal čiste prihodke od prodaje za sedem odstotkov na 7,3 milijona evrov, čisti dobiček pa za več kot polovico (56 odstotkov) na 194 tisoč evrov. Družbo GDA vodita Damijan Gašperič in Gregor Šubic.

Kavarne Cacao so na dveh lokacijah v Ljubljani, na Petkovškovem nabrežju in v nakupovalnem središču BTC, v Portorožu ter v Pragi na Češkem. Imajo tudi trgovino, v kateri lahko naročite kavna zrna, prelive in druge izdelke.

Ljubljanska poslovalnica v centru, ki je na tej lokaciji že več kot 20 let, velja za eno najbolj prepoznavnih slaščičarn v prestolnici in je tudi najbolj obiskana, je aprila pisal Ljubljanainfo. “Poslovalnica na Petkovškovem nabrežju je praviloma tista, kjer prodamo največ sladoleda, predvsem zaradi zelo živahne lokacije ob reki in velikega obiska mestnega središča,” je za portal takrat povedala Nina Pečnik iz Cacao.

Lastnica Kavala z rahlo rastjo prihodkov

Družba Creans, lastnica več znanih ljubljanskih lokalov, med njimi priljubljene gostilne in picerije Kaval, je lani za slab odstotek (0,8 odstotka) povečala čiste prihodke od prodaje na sedem milijonov evrov. Čisti dobiček je medtem upadel za deset odstotkov na 83 tisoč evrov.

Poleg gostilne Kaval imajo v Ljubljani tudi pivnico Paviljon na Gospodarskem razstavišču, gostinski vrt na Špici, Vrt Lily Novy, Sax Pub ter več kavarn Lolita, in sicer na ljubljanskem gradu, v Supernovi Rudnik in na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Direktor družbe je Branko Jerovšek.

Upravljalec verige KFC poglobil izgubo

Global Fast Food S, ki pri nas upravlja verigo restavracij s hitro prehrano KFC (Kentucky Fried Chicken), je bil ustanovljen junija 2023, vodi pa ga Tibor Žigmond. V svojem drugem polnem letu delovanja (leta 2025) je družba čiste prihodke od prodaje medletno več kot podvojila na 6,4 milijona evrov. Ob tem je pridelala malce več čiste izgube kot leto prej. Znašala je 1,5 milijona evrov, kar je še približno devet odstotkov več kot leta 2024.

V Ljubljani upravljajo tri poslovalnice KFC, in sicer na Viču, v nakupovalnem centru BTC in na Miklošičevi ulici v središču mesta. Še eno so letos odprli v Celju poleg nakupovalnega centra Planet Tuš Celje, ki kot prva pri nas omogoča naročanje in prevzem hrane neposredno iz avtomobila.