Občina Ankaran proti širitvi Luke Koper, ta zanika načrte za plinski terminal

Župan Ankarana Gregor Strmčnik je po pridobitvi razvojnih načrtov Luke Koper, ki predvidevajo gradnjo tankerskega in plinskega terminala, izrazil ostro nasprotovanje tem načrtom, poroča STA. Občina nasprotuje tudi nameri koprske občine, da bi s tožbo spremenili meje, Ankaranu pa s tem odvzeli ključna zemljišča in vpliv na razvoj pristanišča, je dodal župan.

Ankaranski občinski svet je v četrtek soglasno sprejel sklep o odločnem nasprotovanju vzpostavitvi tankerskih privezov in plinskega terminala. K enaki opredelitvi so pozvali tudi občine Koper, Izolo in Piran, saj menijo, da bi imela izgradnja novih terminalov hude in trajne posledice za ljudi in njihovo imetje.

Strmčnik je na današnji novinarski konferenci predstavil pridobljeno projektno nalogo z načrti za izgradnjo novega priveznega mesta za tankerje zahodno od zaključka drugega pomola Luke Koper. Na podlagi državnega prostorskega načrta nameravajo snovalci drugi pomol podaljšati za 830 metrov v morje. S tem bi pridobili privezno mesto za dva do 300 metrov dolga tankerja ter opremo za pretovor utekočinjenega naftnega plina in tekočih kemikalij.

Predstavniki države in Luke Koper so program razvoja pristanišča za obdobje po letu 2015 označili za poslovno skrivnost, zato je Občina Ankaran dostop do dokumentov zahtevala z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja. Tako predstavniki Luke kot ministrstva za infrastrukturo so zahtevo zavrnili, je pojasnil župan. Občina je do omenjene projektne naloge nato prišla na drug način. Verodostojnost dokumentov pa potrjuje tudi dopis, v katerem družba Petrol potrjuje poziv Luke Koper k opredelitvi do projektne naloge, je dodal.

Luka Koper: ničesar ne skrivamo

“Gradivo, na katerega se sklicuje občina Ankaran, ne predstavlja načrtov za novo pristanišče za privez tankerjev v Koprskem zalivu,” so v odzivu zapisali pri Luki Koper, prostorski načrt pa predvideva nov privez za pretovor goriv, zlasti naftnih derivatov. Pretovor naftnih derivatov v Luki Koper poteka že od zgodnjih 70. let, zato po njihovih besedah ne gre za uvajanje nove dejavnosti, ampak nadgradnjo obstoječih zmogljivosti. Kot del kritične infrastrukture v državi ima pristanišče tudi obveznost zagotavljati nemoteno oskrbo države z energenti.

“Prav tako ne gre za načrte za vzpostavitev plinskega terminala – saj so se proti takšnemu projektu v preteklosti opredelili tako lokalna skupnost, prebivalci na referendumu ter pristojni državni in lokalni deležniki. Tudi Luka Koper je večkrat izrazila nasprotovanje umestitvi plinskega terminala v Koprski zaliv. Poleg tega je Uprava Luke Koper že leta 2021 ponovno potrdila stališče, da izgradnja UNP skladišč ni skladna z državnim prostorskim načrtom (DPN) in o tem seznanila tudi Petrol,” pravijo pri Luki Koper.

Kot pravijo, je bila omenjena projektna naloga le osnutek aktivnosti strokovne narave, ki do danes ni bila potrjena niti interno.

Razvojni projekti pristanišča ne potekajo za zaprtimi vrati, so dejali. “Luka Koper ničesar ne skriva in svoj razvoj vodi transparentno in v skladu z veljavno zakonodajo. Vsi projekti so usklajeni z DPN in strateškimi usmeritvami družbe ter pred izvedbo prestanejo več faz strokovnega preverjanja, pridobivanja dovoljenj in soglasij. Postopki izbire izvajalcev so javno objavljeni na portalu javnih naročil, pri projektih, za katere je to predpisano, pa so izvedeni tudi postopki presoje vplivov na okolje ter vključevanja javnosti,” so še sporočili iz Luke Koper.

Poslovna skrivnost

“Na eni strani imamo razvoj pristanišča na način izključevanja javnosti, skrivanje informacij javnega značaja in načrta razvoja pristanišča, na drugi strani pa izključitev lokalne skupnosti Ankaran. To zgolj pomeni, da bi uresničitev državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče omogočila izgradnjo tankerskega terminala s podaljškom drugega pomola, privezni mesti za dva tankerja in plinskim terminalom in da bi se omogočila izgradnja tretjega pomola na način, da Ankarana postopkovno nikomur več ne bi bilo potrebno vprašati ničesar,” je opozoril Strmčnik.

Projekt bi po njegovem prepričanju močno posegel v Koprski zaliv, žrtvoval morje interesom kapitala in zahteval bistvene spremembe okoljevarstvenih dovoljenj glede emisij in hrupa. Uprava za pomorstvo bi morala zaradi varnosti omejiti gibanje okoli objekta, kar bi zdesetkalo navtični turizem, je dodal.

Najbolj bi trpel turizem v Piranu in Izoli

“Zasipavati morje za postavitev kontejnerjev in silosov je ustavnopravno sporno početje. Morja, kot ga imamo danes v Republiki Sloveniji, ne moremo žrtvovati za kapitalske interese in je redka naravna dobrina. Postaviti tankerski terminal s plinskim je pa ubijati ljudi. Če bomo tu imeli tankerske priveze in plinski terminal, bo najbolj trpel turizem v Piranu, potem Izoli. V Ankaranu je potem popolnoma brez zveze karkoli razvijati. Padle bodo cene nepremičnin, stanovanj in hiš vseh, ki so tukaj,” je bil kritičen Strmčnik.

Hkrati je opozoril na problem spreminjanja občinskih meja. Koprska občina je namreč nedavno vložila tožbo, s katero bi mejo med občinama z reke Rižane prestavila na Jadransko cesto. Občina Ankaran bi tako izgubila tretjino svojega ozemlja ter ostala brez pomembnih sredstev iz naslova stavbnega zemljišča in pristaniških koncesij.

Strmčnik tožbo koprske občine vidi kot poskus izključitve Ankarana iz postopkov odločanja o prihodnosti Luke Koper, kar naj bi snovali odločevalci v Ljubljani. “Če je že občina nastala, naj jo pač imajo, vendar bo tako okrnjena, da na načrte razvoja in širitve pristanišča tudi formalno več ne bo mogla vplivati,” je opisal, kako vidi njihovo razmišljanje.

Občinski svet Ankarana je soglasno sprejel tudi sklep o odločnem nasprotovanju kakršnemukoli spreminjanju meja, župana pa pooblastil, da z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi nasprotuje tovrstnim projektom, še piše STA. Občina bo pravico iskala na sodiščih, vključno z evropskimi instancami, je še napovedal Strmčnik.