Zbranih več kot 47 tisoč podpisov za razpis referenduma o interventnem zakonu. Kaj sledi

Potem ko so poslanci s 47 glasovi za in 35 proti pretekli ponedeljek potrdili zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki so ga pripravile stranke NSi, Demokrati in Resnica, so v sindikalnih centralah že v torek začeli zbirati podpise v podporo pobudi za razpis referenduma. Zbiranju podpisov se je pridružilo tudi več nevladnih organizacij.

Že danes bo sicer državni svet na predlog interesne skupine delojemalcev odločal o odložilnem vetu na interventni zakon, glede na sestavo sveta pa je malo verjetno, da bi veto potrdil.

Predstavniki sindikatov in nevladnih organizacij so do danes zbrali 47.223 podpisov, ki so jih prinesli v državni zbor. “To ni bila naša prva izbira, temveč odgovor na zavrnjen dialog in na vsebino zakona, ki je povsem nesprejemljiva,” je povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.

Ob tem so se zahvalili državljanom in državljankam, ki so prispevali svoj podpis. “Niti pritiski, oviranje in celo prepoved zbiranja podpisov na delovnih mestih niso odvrnili od tega, da so državljani in državljanke povedali, kaj si mislijo o tem zakonu,” je navedel Štrukelj.

Dejal je, da je tako impresivno število podpisov v tako kratkem času, prvo in jasno sporočilo, da to ni zakon za ljudi, ampak zakon proti ljudem: “To ni zakon za razvoj Slovenije, ampak zakon za razkroj socialne države.” Poudaril je še, da je referendum pravica ljudstva, da se neposredno opredeli do izbire o prihodnosti, ki je položena v ta zakon.

Glas ljudstva: Odločanja ne moremo prepustiti peščici

Katarina Rotar iz civilne iniciative Glas ljudstva, ki se je akciji zbiranja podpisov pridružila v sredo, je znova naštela razloge, zakaj je po njihovem mnenju ta zakon škodljiv. Izpostavila je na primer podivjano privatizacijo zdravstva, znižanje davka na oddajanje nepremičnin in DDV za osnovna živila, s katerim bodo državljani prepuščeni nemilosti veletrgovcev in lastnikov nepremičnin, ter razvojno kapico, ki bo koristila le najbogatejšim.

“Odločanja o tako škodljivem zakonu ne moremo prepustiti samo peščici od oblasti pijanim posameznikom v parlamentu. O tem mora odločati ljudstvo. Število zbranih podpisov kaže, da ljudstvo o tem tudi želi odločati. Zato je zdaj na poslancih in poslankah, ali bodo to možnost ljudstvu tudi dali ali mu jo bodo odvzeli,” je sklenila.

ZSSS: Ne odločajte o ljudeh brez ljudi

Da so podpisi rezultat tega, da predlagatelji niso želeli voditi socialnega dialoga, je poudaril tudi Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Navedel je, da so ti podpisi odgovornost poslancev in poslank, ki so glasovali za zakon, in ki niso želeli počakati, da pridemo do nove vlade.

“Zato jim na tem mestu jasno sporočamo: Ne odločajte o ljudeh brez ljudi. Volitve vam niso dale mandata, da ne rabite poslušati ljudi, njihovih želja, njihovih predlogov, predvsem pa njihovih pričakovanj, kakšno državo si želijo,” je dejal Zorko.

Pergam: Sindikate skušajo ošibiti in jih utišati

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je še izpostavil, da so bili sindikati pri zbiranju soočeni s številnimi ovirami, od prepovedi do poskusov diskreditacij in žaljivega govora. “Za piko na i je bila v petek vložena novela zakona o delovnih razmerjih z enim samim členom, odvezo delodajalcem, da jim ne bi bilo treba več obračunavati članarine za sindikati z enim samim ciljem – ošibiti sindikate in jih utišati,” je povedal.

Meni, da ne gre za naključje, temveč za potezo iz maščevalnosti oziroma povračilni ukrep, ker so si drznili zbirati podpise v podporo referendumu. “S tem so na primeru sindikatov pokazali, kaj čaka vsakogar, ki bi si drznil iz strokovnih in legitimnih razlogov nasprotovati odločitvam, sprejetim v državnem zboru,” je dejal Počivavšek, ki je dodal, da je to ena od temeljnih značilnosti avtoritarnih režimov.

Sindikati prepričani, da bo ustavno sodišče referendum dopustilo

Ker interventni zakon poleg množice členov, o katerih je razpis referenduma mogoč, vsebuje tudi določbe o davkih in drugih obveznih dajatvah, predlagatelji interventnega zakona poudarjajo, da zakonodajni referendum o njem ni mogoč. Predstavniki sindikatov menijo drugače.

Končno odločitev o dopustnosti referenduma bo po vsej verjetnosti sprejelo ustavno sodišče: če državni zbor referenduma ne bo dopustil, se bodo na ustavno sodišče obrnili sindikalisti, če ga bo – kar je sicer glede razmerja v parlamentu malo verjetno – bodo to storili predlagatelji interventnega zakona.

Sindikati so prepričani, da bo ustavno sodišče referendum o interventnem zakonu dopustilo. “Verjamemo, da bi moral biti referendum dopuščen, saj gre za odločilno vprašanje o smeri te države, zato je prav, da se ljudstvo do tega opredeli,” je poudaril Štrukelj. “Ustavno sodišče bo moralo tehtati, ali je pravica do odločanja na referendumu v demokratični državi dovoljena ali ne. V nasprotnem primeru se namreč lahko v vsak zakon doda neko določilo o davkih in se s tem prepreči referendum,” se mu je pridružil Zorko. Prepričan je, da je pravica do referenduma temeljna človekova pravica, ki je ni dovoljeno zlorabljati ali pa jo s poskusi pravnih malverzacij zaobiti.

Kaj menijo pravni strokovnjaki

Mnenja pravnih strokovnjakov o dopustnosti referenduma o interventnem zakonu so različna. Rajko Pirnat je v oddaji 24ur zvečer dejal, da je ustava zelo jasna – “zakoni o davkih in drugih javnih dajatvah niso predmet referenduma”. Ob tem je Pirnat dodal, da interventni zakon v precejšnjem delu posega prav na področje davkov in drugih javnih dajatev. “Težko si predstavljam argumentacijo, po kateri bi bil tukaj referendum dopusten. Seveda je vedno mogoče najti kakšen argument, a besedilo ustave je zelo jasno,” je navedel Pirnat.

Ustavni pravnik Saša Zagorc pa meni, da bi lahko ustavni sodniki izvedbo zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu dopustili. Poudarja sicer, da ustavnosodne prakse glede “mešanih” zakonov, ki vsebujejo tudi davčne določbe, v Sloveniji praktično še ni, zato tudi ni jasnega odgovora, kako bi sodišče odločilo.

Bi se pa lahko ustavni sodniki po Zagorčevem mnenju pri sprejemu odločitve opirali na ustavnosodno prakso iz drugih primerov nedopustnosti zakonodajnih referendumov, kot je denimo nedopustnost referendumov o zakonih, s katerimi se odpravljajo posledice kršitev človekovih pravic.

Zagorc je za STA tudi navedel, da omnibus zakon deloma res opredeljuje materijo, ki ne dopušča referenduma, a vsebuje tudi druge vsebine, o katerih je ta dopusten. Zato bi lahko ustavni sodniki ob uporabi analogije z obstoječo sodno prakso z drugih področij morebitni sklep državnega zbora o prepovedi referenduma razveljavili, “če med temi vsebinami ni nobene povezave, pa gre za tako pomembno vsebino, ki je lahko predmet referenduma in bi DZ s tem poskušal preprečiti volivcem, da odločajo o tem, o čemer imajo pravico odločati”.

Ustavni zakon, po katerem med drugim ni mogoče razpisati referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah, je državni zbor sprejel maja 2013. Kot je razvidno iz zapisa razprave na seji ustavne komisije marca 2013, pa je strokovna skupina ustavne komisije opozorila tudi na omejitve te novosti.

Tako je ustavni pravnik Igor Kaučič kot poročevalec strokovne skupine navedel, da predlog ustavnega zakona postavlja jasnejše kriterije, sidra, na katera bi lahko ustavno sodišče oprlo presojo dopustnosti referenduma. “Tako referenduma ne bo moč razpisati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu za izvrševanje proračuna, pri čemer mora tak zakon urejati tako problematiko celovito, ne le v enem oziroma nekaj členih znotraj vsebinsko drugačne, to je ne-davčne oziroma ne-proračunske materije. Skupaj z obrazložitvijo je to sidro po mnenju strokovne skupine dovolj določno, nadgradila pa ga bo tudi praksa ustavnega sodišča,” lahko preberemo v poročilu o pripravi predloga ustavnega zakona.

Pravna mreža pričakuje dopustnost izvedbe referenduma

Na to in na še nekatera druga pravna mnenja, iz katerih izhaja, da bi bil referendum o interventnem zakonu lahko dopusten, se sklicuje tudi Pravna mreža za varstvo demokracije. Izpostavlja problematičnost uporabe tako imenovane omnibus zakonodajne tehnike v primerih, ko zakon poleg drugih vsebin vključuje materijo, ki je po ustavi izvzeta iz referendumskega odločanja, hkrati pa ureja tudi druga področja, glede katerih je referendum načeloma dopusten.

Ob tem izpostavlja, da bi bilo po oceni relevantne pravne stroke najprimernejše, da se državni zbor pri odločanju o dopustnosti referenduma in ustavno sodišče v primeru morebitnega spora o dopustnosti referendumskega odločanja poslužita dvostopenjskega testa. Tako naj bi najprej presodili, ali sporni zakon ureja davke, carine ali druge obvezne dajatve. Če bi ugotovili, da je ta kriterij izpolnjen, pa naj bi sledilo ugotavljanje, ali bi zaradi odložitve sprejetja zakona oziroma zaradi njegove referendumske zavrnitve prišlo do neposredne ogroženosti finančne stabilnosti države oziroma če bi bilo zaradi izvedbe referenduma onemogočeno stabilno izvrševanje financiranja državnega proračuna in drugih blagajn javnega financiranja ter s tem izvrševanje državnih funkcij.

“Upoštevajoč navedeno bo moral državni zbor v okviru odločanja o dopustnosti referenduma upoštevati vse relevantne vidike, ki jih izpostavlja stroka,” meni Pravna mreža za varstvo demokracije. Sklicujoč se na ocene, da bi brez kompenzacijskih ukrepov interventni zakon proračunski primanjkljaj bistveno povečal, pa Pravna mreža ocenjuje, da pobudniki oziroma državljani na referendumu ne bodo ogrozili stabilnosti javnih financ.

“Glede na ustavnopravni okvir, problematično uporabo omnibus zakonodajne tehnike v konkretnem primeru, namen prepovedi razpisa referenduma iz 90. člena ustave in pomen pravice do glasovanja na referendumu iz naše pravne analize izhaja upravičeno pričakovanje, da bi ustavno sodišče v morebitni ustavnopravni presoji sklepa državnega zbora o nedopustnosti razpisa referenduma odločilo, da je referendum o interventnem zakonu dopusten,” še poudarja Pravna mreža za varstvo demokracije.