Dobiček skupine Petrol strmoglavil, kljub večji količinski prodaji. Kaj je razlog

Naftni trgovec Petrol je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril podobne prihodke kot v enakem obdobju lani, čistega dobička pa je bilo za 73 odstotkov manj.
Največji naftni trgovec v državi, skupina Petrol, je v prvem četrtletju ustvaril približno enako prihodkov kot lani – okrog 1,5 milijarde evrov. V tem obdobju je skupina prodala milijon ton goriv in derivatov, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2025. Prodaja trgovskega blaga in storitev je znašala 152,9 milijona evrov, kar je osem odstotkov oziroma 11,9 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani.
Ob veliki količinski rasti prodaje so bili poslovni rezultati bistveno slabši kot v primerljivem obdobju leta 2025. Kosmati poslovni izid skupine Petrol je skupaj z zaprtimi neto izvedenimi finančnimi instrumenti za blago je znašal 151,9 milijona evrov, kar je štiri odstotke manj kot v prvih treh mesecih leta 2025. Poslovni izid pred davki je znašal 9,9 milijona evrov, kar je 75 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2025.
EBITDA skupine Petrol je znašal 41 milijonov evrov, kar je 39 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček pa je upadel za 73 odstotkov na 8,3 milijona evrov, kar pri podjetju pripisujejo neustrezni regulaciji cen goriv v Sloveniji.
Berger: neustrezen regulatorni okvir
“Rezultati prvega četrtletja 2026 so bistveno pod pričakovanji predvsem zaradi neustreznega regulatornega okvirja v Sloveniji, ki dolgoročno ne omogoča vzdržnega poslovanja pri prodaji goriv. Tak mehanizem povzroča neposredne poslovne izgube ter povečuje tveganja za stabilno in zanesljivo oskrbo trga z energenti. Petrol bo za zaščito svojih interesov poleg že vloženih odškodninskih tožb tudi vnaprej uveljavljal pravna sredstva in zahtevke za povračilo škode, ki nastaja zaradi regulacije cen naftnih derivatov,” je dejal predsednik uprave Petrola Sašo Berger.
Kot poudarjajo v podjetju, so prvo četrtletje zaznamovale zaostrene geopolitične razmere, zlasti vojna na Bližnjem vzhodu, ki je dvignila cene nafte in naftnih derivatov. Zaradi teh razmer in neustreznega regulatornega modela oblikovanja cen goriv je v marcu Petrol v Sloveniji v osnovni dejavnosti prodaje goriv in derivatov zabeležil negativni poslovni izid (EBIT) v višini 27,5 milijona evrov, kar je bistveno poslabšalo rezultate skupine. Dobri rezultati pri večini ostalih produktnih skupin in optimizacija stroškov niso mogli nadomestiti tega negativnega vpliva, poudarjajo v Petrolu.
Na slovenskem trgu se je prodaja v marcu bistveno povečala na obmejnih in avtocestnih prodajnih mestih. Na lokalnih prodajnih mestih se je močno povečala tudi prodaja kurilnega olja, so zapisali v poročilu.
Spomnimo, marca je prišlo do hudih motenj v oskrbi z gorivom, predvsem na Petrolovih bencinskih črpalkah, kar je sprožilo bencinsko krizo in vojno med vlado in vodstvom Petrola, ki krivdo za bencinsko krizo pri nas krivita drug drugega. Petrol vztraja, da je krizo povzročila vlada z napovedjo občutnega dviga cen goriv skoraj teden dni pred dvigom, vlada pa trdi, da se Petrol ni ustrezno odzval in je zato nad družbo, v kateri ima okoli tretjinski delež, poslala inšpektorje.
Znova pozivajo k odpravi regulacije
Na izgubo pri prodaji naftnih derivatov v Sloveniji oziroma negativni poslovni izid matične družbe Petrol je opozorila tudi predsednica nadzornega sveta Vesna Južna. “V neustrezni in regulirani marži, ki ostaja nespremenjena več kot desetletje, ni upoštevana niti inflacija niti rast ključnih stroškov poslovanja (stroški dela, najemnine, transporta, skladiščenja, vzdrževanja itd.). V zadnjih štirih letih je inflacija znašala 20 odstotkov, stroški v maloprodaji pa so se povečali za več kot 35 odstotkov, zato profitabilnost osnovne dejavnosti pada, kar ni dopustno. Nadzorni svet je upravo zadolžil, da pripravi protokol ravnanja, ko tržne razmere na področju prodaje naftnih derivatov ne omogočajo rentabilnega poslovanja,” je dejala.
Skupina Petrol ponovno opozarja, da trenutni model regulacije cen goriv v Sloveniji ni primerljiv z ureditvami v drugih državah ter dolgoročno ne omogoča stabilnega in ekonomsko vzdržnega delovanja trga naftnih derivatov. Takšen regulatorni okvir povečuje tveganja za zanesljivost oskrbe trga z energenti, hkrati omejuje dolgoročni razvoj družbe, ogroža energetsko varnost države in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, pravijo pri podjetju.
Družba ponovno poziva k čimprejšnji odpravi regulacije cen naftnih derivatov in povračilu nastale škode.
Ping pong med SDH in Petrolovimi nadzorniki
Vlada je zaradi marčne bencinske krize tudi pozvala Slovenski državni holding (SDH), naj nemudoma zahteva sklic skupščine Petrola “z zahtevo za posebno revizijo poslovanja Petrola na področju logistike in oskrbe bencinskih servisov z naftnimi derivati od 16. 3. 2026 dalje, še posebej z vidika zakonitosti in ustreznosti izvajanja poslovnih aktivnosti ter morebitnega oškodovanja družbe.”
SDH je predlagal, da se na redno letno skupščino delničarjev Petrola, ki bo 21. maja, uvrsti devet dodatnih točk. Med drugim je predlagal sklep, po katerem bi revizorji preučili marčevske motnje v oskrbi z gorivom, pa tudi posle s skupino Perspektiva FT v lasti zakoncev Vesne in Darija Južne. Poleg tega je predlagal še revizijo skladnosti poslovanja Petrola z več zakoni.
A so nadzorniki Petrola sredi aprila SDH zavrnili in zahtevali obrazložitev. Pri SDH pa vztrajajo, da bodo obrazložitve k posameznim predlogom sklepov podali neposredno na skupščini delničarjev.