Novi borzni rekordi: tehnološke delnice kljubujejo inflaciji in dragi nafti

Delnice proizvajalcev čipov v Aziji in ameriških tehnoloških velikanov ženejo borzne indekse na nove rekorde.
Evforija na področju umetne inteligence še naprej žene navzgor tečaje tehnoloških delnic in s tem širših indeksov v Aziji in ZDA, pri čemer jih ne ustavlja možnost višjih obrestnih mer zaradi visoke inflacije v ZDA in visokih cen nafte zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Osrednji indeksi na Japonskem, v Južni Koreji in Tajvanu posegajo po rekordih ob rasti domačih proizvajalcev čipov, tako imenovanih veličastnih sedem delnic (Magnificent Seven, angl.) pa podira rekorde na Wall Streetu.
Vlagatelji so pozorni tudi na srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in kitajskim predsednikom Ši Džinpingom v Pekingu. Tam Trumpa spremlja delegacija direktorjev velikih podjetij, med njimi glavni izvršni direktor Nvidie Jensen Huang. Ta želi odpreti pot na kitajski trg za Nvidijine čipe, po poročanju Reutersa pa je Trumpova administracija po letih blokiranja prav danes odobrila 10 kitajskih podjetij za nakupe Nvidijinih drugih najbolj zmogljivih čipov H200.
Delnica največjega podjetja na svetu po tržni vrednosti, ki izdeluje čipe za umetno inteligenco, je v včerajšnjem trgovanju v ZDA pridobila 2,3 odstotka vrednosti. Podobno rast so beležile tudi druge delnice tehnoloških velikanov, najbolj lastnik iskalnika Google, družba Alphabet, s skoraj štiriodstotno rastjo. (Upadel je le tečaj Microsoftove delnice, in sicer za 0,6 odstotka.) To je osrednja ameriška indeksa S&P 500 in Nasdaq včeraj dvignilo na novo rekordno vrednost. Sedem tehnoloških delnic namreč pomeni dobro tretjino vrednosti celotnega indeksa S&P 500.
Rekordi v Aziji
V četrtek se je rast zaradi umetne inteligence prenesla tudi v azijsko trgovanje. Japonski indeks Nikkei je dosegel novo najvišjo vrednost, blizu rekordnim vrednostim sta bila tudi korejski Kospi in tajvanski Taiex. Azijski proizvajalci čipov, med katerimi so največji tajvanski TSMC in korejska Samsung ter SK Hynix, beležijo rekordne prihodke in dobičke na račun povpraševanja zaradi razvoja umetne inteligence.
To povzroča pravo vlagateljsko norijo predvsem na korejskem trgu, kjer se je Kospi v zadnjem letu vzpel za več kot 200 odstotkov. SK Hynix je bil najhitreje rastoča delnica lanskega leta in je od začetka 2025 do danes pridobila več kot 1.000 odstotkov vrednosti. Samsung je v zadnjem letu pridobil več kot 400 odstotkov. V četrtek je sicer delnica SK Hynix sicer upadla za 0,3 odstotka, a je Samsung pridobil skoraj štiri odstotke.
V Evropi so se indeksi v prvih urah trgovanja prav tako obrnili navzgor. Eurostoxx 50, ki vključuje 50 največjih podjetij evrskega območja, je pridobil 0,8 odstotka do 11. ure, nemški Dax se je vzpel za 1,2 odstotka.
Vlagatelji se torej ne zdijo preveč zaskrbljeni nad podatki, da je v ZDA inflacija aprila dosegla 3,8 odstotka, v veliki meri zaradi dražjega bencina, kar je posledica ameriško-izraelske vojne proti Iranu in omejenega pretoka skozi Hormuško ožino. To pomeni večjo verjetnost, da bo ameriška centralna banka (Federal Reserve) morala dlje časa ohraniti višje obrestne mere za boj z inflacijo oziroma da bi obrestne mere proti koncu leta zvišala. Tudi cene surove nafte ostajajo povišane, cena za sod nafte brent je pri 106 dolarjih.