Hrvaška in BiH korak bližje plinovodu, ki skrbi EU
Zakon o južni plinski povezavi za gradnjo plinovoda, ki bo BiH povezal s plinskim omrežjem na Hrvaškem, je parlament Federacije BiH ob velikih pritiskih ZDA sprejel že januarja lani. Gradnji plinovoda nasprotujejo nevladne organizacije, EU pa je oblastem v BiH izrazila zaskrbljenost.
Hrvaški premier Andrej Plenković in predsedujoča svetu ministrov BiH Borjana Krišto sta danes v Dubrovniku ob robu vrha pobude Tri morja v Dubrovniku podpisala sporazum o južni plinski povezavi, ki bo povezala obe državi, poroča STA.
Ob podpisu sta bila navzoča tudi ameriški minister za energijo Chris Wright in ameriška veleposlanica na Hrvaškem Nicole McGraw. Wright je s hrvaškim ministrom za gospodarstvo Antejem Šušnjarjem podpisal tudi skupno izjavo o podpori projektu, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Plinovod naj bi na Hrvaškem gradil Plinacro, v BiH pa ameriško podjetje AAFS Infrastructure and Energy.
Sporazum med drugim predvideva projektiranje, pripravo, izvedbo del, izdajo soglasij in dovoljenj ter inšpekcijski nadzor v skladu s predpisi obeh držav. Vsaka pogodbenica bo financirala in gradila svoj del plinovoda, vprašanja skupnih vlaganj pa bodo urejena s posebnim dogovorom med vlagatelji.
Veliki pritiski ZDA
Zakon o južni plinski povezavi za gradnjo plinovoda, ki bo BiH povezal s plinskim omrežjem na Hrvaškem, je parlament Federacije BiH ob velikih pritiskih ZDA sprejel že januarja lani. Sredi aprila je po hitrem postopku sprejel še dopolnitve zakona, po katerih daje popoln nadzor nad projektiranjem, gradnjo in upravljanjem plinovoda na območju BiH novoustanovljenemu podjetju AAFS, na čelu katerega so vlagatelji blizu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.
Oblasti v BiH so podjetje AAFS za vlagatelja in upravljavca določile brez javnega razpisa, kar je v nasprotju z evropskimi pravili. Zakon so sprejele po hitrem postopku, brez razprave in posvetovanja z Evropsko komisijo, med drugim pa tudi ne določa jasnih pravil za dostop drugih uporabnikov do plinovoda, navaja mreža Radio Slobodna Evropa.
Energetska skupnost, ki je pravila energetskega trga EU razširila na države Zahodnega Balkana, zahteva liberalizirane trge, neodvisne operaterje sistemov in nediskriminatoren dostop tretjih strani do infrastrukture, navaja STA.
EU zaradi zakona zaskrbljena
Evropska komisija je zaradi zakona izrazila zaskrbljenost, vodja delegacije EU v BiH Luigi Soreca pa je v pismu oblastem sredi meseca opozoril, da bi lahko ogrozil dostop BiH do evropskega energetskega trga ter približno milijardo evrov sredstev za infrastrukturne in energetske projekte v okviru načrta EU za gospodarsko rast Zahodnega Balkana.
47 nevladnih organizacij iz Zahodnega Balkana in srednje Evrope je oblasti BiH medtem v ponedeljek pozvalo, naj zavrnejo ameriške pritiske glede plinskega povezovanja s Hrvaško.
Kot so navedle v skupni izjavi, se vlade Zahodnega Balkana soočajo s pritiski ZDA, naj razvijajo novo plinsko infrastrukturo, kar bo po njihovih ocenah znatno povečalo porabo plina v regiji, poglobilo odvisnost od uvoza in dodatno prispevalo k onesnaževanju.
BiH v celoti odvisna od ruskega plina
BiH je danes v celoti odvisna od ruskega plina, ki ga pridobiva po plinovodu Turški tok in prek povezave s Srbijo na vzhodu države.
Južna plinska povezava bi s Hrvaško spojila območje Imotskega. V BiH bi medtem en del plinovoda vodil proti središču države, drugi pa proti Mostarju na jugu.
BiH poleg južne načrtuje tudi zahodno in severno plinsko povezavo s hrvaškim plinskim sistemom, s čimer bi država prenehala biti odvisna od ruskega plina, še piše STA.
