Tudi gospodarstveniki pričakujejo nižjo rast, višjo inflacijo

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so danes sledili Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) ter napoved rasti slovenskega BDP za letos znižali na dva odstotka. V predhodni napovedi so pričakovali še 2,4-odstotno rast. Inflacija naj bi medtem letos namesto 2,3 dosegla 3,1 odstotka, poroča STA.

V GZS so znižali tudi napoved rasti gospodarske dejavnosti v letih 2027 in 2028. Namesto 2,1- in 2,2-odstotne zdaj pričakujejo 1,8- in 1,9-odstotno.

V zbornici imajo tako za naslednji dve leti malenkost nižja pričakovanja od Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki pričakuje, da se bo gospodarstvo obe leti krepilo po dvoodstotni stopnji.

Poslabšanje napovedi GZS glede na pričakovanja iz lanske jeseni je bilo pričakovano, saj se je vmes zgodil še eden v nizu šokov zadnjih let. Tokrat gre za vojno na Bližnjem vzhodu, ki je sledila ameriško-izraelskemu napadu na Iran in svet potisnila na rob nove energetske krize.

V zbornici po osnovnem scenariju povišane cene energentov pričakujejo do tretjega četrtletja. V luči velike negotovosti glede razvoja dogajanja na Bližnjem vzhodu in njegovih učinkov pa so poleg osnovnega scenarija rasti pripravili tudi optimističnega in pesimističnega.

Če bi bili učinki vojne hujši in dolgotrajnejši, bi bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna, v prihodnjih dveh letih pa bi dosegla 1,8 oziroma 1,7 odstotka. Ob hitrejšem izboljšanju razmer pa bi lahko rast letos dosegla 2,3 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa 2,2 oziroma dva odstotka.

Šibek izvoz in počasno okrevanje industrije

V GZS ob učinkih vojne v obliki rasti cen energentov in drugih surovin močno opozarjajo še na krepko rast stroškov dela v Sloveniji v zadnjih letih, ki bo predvidoma še naprej šibila izvoz in zavirala okrevanje proizvodnje v predelovalnih dejavnostih.

Realna rast izvoza naj bi bila letos z 2,2 odstotka šibka in bo izvirala predvsem iz rasti izvoza storitev. Proizvodnja v predelovalnih dejavnostih pa naj bi se po lanskem 1,5-odstotnem padcu letos okrepila za 1,5 odstotka, v prihodnjem letu pa za 1,3 odstotka.

Industrijska proizvodnja naj bi se v Sloveniji v obdobju 2026-2028 v povprečju okrepila za 1,3 odstotka, kar bi bilo le 0,2 odstotne točke več od povprečja območja z evrom. V obdobju 2021-2025 je medtem rast proizvodnje z 0,6 odstotka za 0,9 odstotne točke zaostala za evrskim povprečjem.

Rast investicij naj bi se na podlagi investicijskih odločitev iz prejšnjih let nadaljevala, a bila predvsem v gradbeništvu precej manj izrazita kot lani. Ob rasti plač ter pričakovanem ohranjanju zaposlenosti pa naj bi bil vsaj do določene mere pozitiven vpliv potrošnje gospodinjstev.

Višja inflacija

Prav tako kot znižanje napovedi gospodarske rasti je bila pričakovana tudi navzgor popravljena napoved inflacije. Cene življenjskih potrebščin naj bi se tako letos namesto za prej napovedovanih 2,3 odstotka v povprečju zvišale za 3,1 odstotka, za 0,5 oziroma 0,3 odstotne točke višja od prejšnjih pričakovanj pa naj bi bila tudi inflacija v prihodnjih dveh letih, to je 2,8- oziroma 2,5-odstotna.

Energetski šok zaradi posledic vojne na Bližnjem vzhodu namreč po eni strani znižuje povpraševanje, po drugi pa dviguje cene. V analitiki GZS opozarjajo, da pravi cenovni val šele prihaja.

Glavno negotovost glede napovedi inflacije sicer po besedah vodje analitike GZS Bojana Ivanca po eni strani predstavljata nejasno dejansko gibanje cene fosilnih goriv in dinamika prenosa na druge cene, po drugi strani pa ni jasno, do katere mere bodo morebitni ukrepi države lahko te učinke blažili.

Pričakovanje je sicer, da bo cena 159-litrskega soda nafte brent letos v povprečju dosegla nekaj več kot 90 dolarjev, prihodnje leto pa naj bi upadla proti 80 dolarjem. Pri tem je pričakovati nekaj krepitve tečaja evra glede na dolar, še piše STA.