Interventni zakon tretjega bloka podprla SDS, za Gibanje Svoboda pa je neizvedljiv in pomeni milijardo prihodkov manj

Danes ob 12. uri se je iztekel rok, ki so ga trojček strank NSi, SLS in Fokus pod vodstvom Jerneja Vrtovca ter Demokrati Anžeta Logarja in Resnica pod vodstvom Zorana Stevanovića dali parlamentarnim strankam za odziv na njihov predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije. Pri tem je pomembno poudariti, da je bil rok postavljen še pred začetkom odločanja o tem, kdo bo novi predsednik državnega zbora, ki bi lahko nakazal obrise prihodnje koalicije.

Predlog zakona vključuje ukrepe na različnih področjih, od davkov do zdravstva, in posega v osem drugih zakonov. Predlog zakona so že vložili v parlamentarno proceduro.

Boštjančič: gre za nadaljevanje predvolilnih obljub

Kot je slišati v trojčku NSi, SLS in Fokus, je njihov predlog interventnega zakona podprla le stranka SDS in predlagala še nekatere dopolnitve. Luka Goršek iz SD je v državnem zboru za RTV Slovenija dejal, da se bodo odzvali pozneje, v Levici so po poročanju STA dejali, da je dan še dolg. Bolj zgovoren je bil podpredsednik Gibanja Svoboda in minister za finance Klemen Boštjančič, ki je v državnem zboru stopil pred novinarje.

Dejal je, da gre za seznam ukrepov, ki so v veliki meri nadaljevanje obljub iz predvolilnega časa, in da predlog zakona, kot je napisan, ni izvedljiv oziroma se določenih ukrepov ne bi dalo izvajati. Po njegovem predlog tudi ne naslavlja obstoječe krize. “Ne pred vrati, ampak tukaj imamo resno krizo zaradi mednarodnih dogodkov. Vezano na to naj spomnim, da je tudi vlada oziroma Gibanje Svoboda pozvalo vse stranke, naj se odzovejo, da skupaj pripravimo ukrepe za naslovitev te krize,” je dejal Boštjančič.

Spomnimo, vlada je sicer v luči razmer na Bližnjem vzhodu v začetku aprila že sprejela izhodišča za pripravo zakonskih podlag na področju energetske varnosti in zanesljivosti preskrbe s ključnimi dobrinami in storitvami. Namen teh izhodišč je, da ima država v nepredvidljivih razmerah več možnosti za nadaljnje ukrepanje.

Različne ocene o stroških ukrepov

Boštjančič je tudi dejal, da predlagani ukrepi v veliki meri povečujejo odhodke in hkrati deloma zmanjšujejo prihodke državnega proračuna. “Ocena, ki smo jo na hitro naredili na ministrstvu za finance, je, da gre za dobro milijardo nižjih prihodkov in hkrati večjih odhodkov. Priti s takim predlogom brez pojasnila, kako se bo to kompenziralo oziroma kje se bo našlo rezerve… Seveda so predlogi sami po sebi legitimni, ampak potem je pričakovati tudi seznam ukrepov, s katerimi bomo enako hitro znižali odhodke ali povečali prihodke. Tega dela seveda ni nikjer, ” je opozoril Boštjančič.

V predlogu interventnega zakona sicer piše, da finančni učinki predlaganih ukrepov letno skupaj znesejo 571,7 milijona evrov. Pozneje zaradi izteka začasnega ukrepa nižjega DDV na energente pa še manj, letni finančni učinek bi bil po izračunih predlagateljev okoli 399,7 milijona evrov.

Zaradi razmer, kakršne so, ima Slovenija že dovolj izzivov v javnih financah, je dejal Boštjančič. “Včeraj smo na seji vlade obravnavali letno poročilo o napredku, to je dokument, ki ga moramo do konca meseca poslati v Bruselj, in seveda tudi v tem dokumentu ministrstvo za finance oziroma vlada ugotavlja izzive tako zaradi sedanjih kot bodočih razmer. Zato smo včeraj pozvali vse resorje in Zavod za zdravstveno zavarovanje, naj pripravijo seznam ukrepov za povečanje fiskalnega prostora. Na drugi strani je prišel ta predlog s 24-urnim pričakovanjem na odziv, ki gre v drugo smer,” je dejal Boštjančič.

“Nismo apriori proti ukrepom.”

Posameznih ukrepov ni želel komentirati. Je pa dejal, da se nikakor ne želijo opredeliti, da apriori ne podpirajo ukrepov, nekateri so mu tudi blizu, vendar ne na način, kot so bili predstavljeni in se pričakuje odziv.

Vsak od predlaganih ukrepov po njegovem potrebuje poglobljeno razpravo. Kot primer je dal predlog za znižanje dohodnine za oddajanje premoženja v najem. Strinja se, da je treba ločiti stopnjo davka za dolgoročno in za kratkoročno oddajo v najem, »ampak ukrepi na davčnem področju in sploh na področju stanovanjske politike so izrazito podporni ukrepi, ki jih je smiselno uvajati takrat, ko uvedeš še druge ukrepe za izboljšanje stanovanjskih razmer. Samo s tem enim ukrepom bomo bolj malo naslovili. To je tak tipičen ukrep, ki ga v osnovi ne zavračamo, ampak ga je potrebno obravnavati v okviru rešitev stanovanjske politike, kjer nas čaka še veliko izzivov,« je dejal Boštjančič.

“Ključna pripomba je, da gre za poseg v vrsto podsistemov, kjer je potrebno v vsakem od njih pristopiti s širšo razpravo in znotraj te sprejeti ukrepe,” meni finančni minister.

Poudaril je tudi, da odziv daje kot podpredsednik Gibanja Svoboda, njegov komentar kot odziv finančnega ministra bi bil še bolj oster. Prepričan je tudi, da bi minister za finance v katerikoli vladi izrazito nasprotoval takšnemu zakonu, neodvisno od politične pripadnosti.