Na borzah zmerna rast pred mirovnimi pogajanji, a tudi nafta navzgor

Azijske delnice so se v petkovem trgovanju dvignile, toda na trgih ostaja veliko dvomov o trajnosti premirja med ZDA in Iranom pred začetkom sobotnih mirovnih pogajanj v Pakistanu. Nafta se je podražila ob nadaljevanju izraelskih napadov na Libanon in iranskem obstreljevanju energetske infrastrukture v zalivskih državah, poroča Reuters.

Indeks MSCI za azijsko-pacifiške delnice brez Japonske je pridobil 0,5 odstotka, k čemur je prispeval 1,64-odstotni skok južnokorejskega indeksa Kospi. Japonski indeks Nikkei 225 je pridobil 1,84 odstotka ob rasti trgovca z oblačili Fast Retailing, lastnika Uniqlo, premierka Sanae Takaiči pa je sporočila, da bo za zagotovitev varne oskrbe z nafto sprostila za 20 dni strateških rezerv. Kitajski Shanghai Composite je bil pol odstotka nad gladino, prav tako hongkonški Hang Seng.

V Evropi so osrednji indeksi trgovanje začeli z zmerno rastjo. Evropski Eurostoxx 50 je pridobil 0,2 odstotka, britanski FTSE 100 pa 0,1 odstotka. Obema indeksoma se obeta tedenska rast, če ne pride do večjega padca v petek, kar bi pomenilo že tretji teden rasti zapored. Slovenski SBITOP je v začetku petkovega trgovanja pridobil 0,8 odstotka.

Terminske pogodbe za ameriški osrednji indeks S&P 500 so obrnile začetne izgube in trgovale blizu izhodišča, piše Bloomberg. Indeksu se obeta drugi zaporedni teden rasti, čeprav analitiki opozarjajo, da je doslej ravno ob petkih prišlo do padcev na borzah, saj mnogi vlagatelji zaradi negotovosti glede vojne na Bližnjem vzhodu niso želeli držati preveč tveganih naložb preko vikenda.

Obenem nobeden od osrednjih indeksov še ni nadoknadil izgub, ki so jih marca povzročile posledice vojne.

Dražja nafta

Cena nafte brent se je zvišala za 1,5 odstotka po izstrelitvi rakete Hezbolaha na Izrael, kar je sprožilo sirene za zračni napad v nekaterih delih države. Izstrelitev je sledila najsilovitejšim napadom Izraela na Libanon doslej, ki po besedah Irana kršijo premirje, medtem ko Izrael namerava začeti ločena pogajanja z Libanonom. Za sod severnomorske surove nafte je treba odšteti 97,4 dolarja. Cene so v začetku tedna strmo upadle pod 100 dolarjev za sod po razglasitvi dvotedenska premirja, a se od takrat počasi višajo.

Hormuška ožina pred sobotnimi pogajanji v Pakistanu ostaja v veliki meri zaprta za ladijski promet, ki je bil v četrtek precej pod 10 odstotki običajne količine, saj Teheran ohranja nadzor nad strateško pomorsko potjo, po kateri običajno potuje petina svetovnih pošiljk nafte in utekočinjenega plina.

Ameriški predsednik Donald Trump je v objavi na omrežju Truth Social dejal, da Iran “zelo slabo” opravlja svoje delo pri omogočanju prehoda nafte skozi ožino, še piše Reuters. “To ni dogovor, ki ga imamo,” je zapisal in se pritoževal tudi nad namero Irana, da za prehode zaračunava pristojbino.

Kuvajt je poročal o iranskih napadih z droni, napaden je bil tudi naftovod East-West v Savdski Arabiji, ki ga največja svetovna izvoznica uporablja za preusmeritev dela pošiljk nafte mimo Hormuške ožine. Po navedbah Bloomberga je napad povzročil izpad do 700 tisoč sodov nafte na dan, kar je desetina zmogljivosti naftovoda.