Potrjeni načrti za tri nove stolpnice v središču Ljubljane

Okolica ljubljanske železniške postaje v zadnjih dveh letih doživlja popolno preobrazbo. Rastejo nova postaja, trgovski center, stanovanja, poslovna stavba in hotel.

V prihodnosti je preoblikovanje načrtovano tudi za le nekaj deset metrov oddaljeno Gospodarsko razstavišče z okolico. Pred dnevi so namreč ljubljanski mestni svetniki potrdili spremembe Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za predel, ki ga obdajajo Linhartova, Dunajska in Vilharjeva cesta, Valjhunova ulica in park Navje.

Na območju Baragovega semenišča in Gospodarskega razstavišča v Ljubljani se obeta ena večjih urbanističnih preobrazb v zadnjih letih. Dopolnjeni OPPN predvideva gradnjo šestih novih stavb, ki bodo bistveno spremenile značaj danes precej razdrobljenega in deloma degradiranega prostora.

Jedro projekta predstavlja preplet različnih dejavnosti – od stanovanj in hotela do kulture, sejmov in poslovnih prostorov.

Turki načrtujejo stolpnico

Na severozahodnem delu območja, ob križišču Dunajske in Linhartove ceste, je načrtovana stolpnica z dvema stolpoma, visokima 65 metrov, kjer je možno graditi hotel, stanovanja in poslovne prostore. Dovoljeno je zgraditi do 110 stanovanj. Lastnica omenjenega zemljišča je turška družba Dekon.

Prav tako 65 metrov visoka bo tudi stolpnica ob Vilharjevi cesti in se bo po višini izenačila z Emoniko, ki jo gradijo na drugi strani in bo tako oblikovala vizualno identiteto tega dela mesta.

Slovaki bi zgradili 240 stanovanj

Med obema poudarkoma se bo razvijal bolj umirjen prostor. Za poslovno stavbo Slovenijalesa je načrtovan stanovanjsko-poslovni kompleks. V njem je dovoljeno zgraditi 240 stanovanj.

Lastnik zemljišča je slovaška družba Corwin, ki skupaj s češkim skladom Hartenbergom razvija več nepremičninskih projektov v Ljubljani. Med drugim začenjajo gradnjo stanovanj na območju Kolinske in stolpnice Nordika ob Masarykovi cesti, v neposredni bližini železnice. Ob tem so že skoraj končali poslovno stavbo ob Vilharjevi, njihov direktor Michal Maco pa je lani v intervjuju za Forbes Slovenija napovedal, da želijo v prihodnjih nekaj letih v slovenski prestolnici zgraditi 1.700 novih stanovanj.

Dozidava Baragovega semenišča

Ob Slovakih bo gradila tudi ljubljanska občina. Ta načrtuje dozidavo Baragovega semenišča, za katero so že pred leti izvedli tudi javni arhitekturni natečaj. Projekt ima poseben pomen, saj gre za poseg ob eno ključnih Plečnikovih arhitektur. Leta 2023 je na natečaju zmagala rešitev arhitektov Mateja Vozliča, Denisa Hitreca, Tadeja Urha, Anje Rudof in Zale Babič.

Ocenjevalna komisija je za zmagovalno rešitev zapisala, da nadaljuje krožno zasnovo semenišča do treh četrtin, kar ustvarja vtis neskončnosti obodnega obroča. Ob oboku je prislonjeno podolgovato severno krilo pročelja gledališča v obliki vitkega kvadra, ki se v razmerjih celotne vzhodne fasade podreja krožnemu volumnu semenišča.

V novi stavbi bosta prostore dobila slovensko mladinsko gledališče in Pionirski dom, kjer so študentje. Pred leti so projekt ocenjevali na okoli 50 milijonov evrov.

Stavbo Baragovega semenišča je Jože Plečnik zasnoval v letih 1936 in 1937 na območju opuščenega mestnega pokopališča pri cerkvi sv. Krištofa. Gradnjo štirinadstropne polkrožne stavbe je prekinila druga svetovna vonja, zato del stavbe, ki si jo je prvotno zamislil Plečnik, ni bil nikoli zgrajen. Arhitekt je na svoj izvirni način poskušal združiti arhitekturni motiv rimskega Koloseja in Angelskega gradu. Po vojni je, v petdesetih letih, arhitekt Anton Bitenc preuredil stavbo za Pionirski dom in Festivalno dvorano, za Slovensko mladinsko gledališče in za študentski dom.

Novi kongresni in sejemski objekti

Pomemben del prenove zadeva tudi Gospodarsko razstavišče. Nova hala bo dopolnila obstoječe sejemske objekte in novo kongresno dvorano, medtem ko bo stavba ob Vilharjevi cesti združevala kongresne in poslovne funkcije. S tem naj bi območje dobilo sodobnejšo infrastrukturo za prireditve, hkrati pa se bolj odprlo javnosti, je zapisano v načrtih.

Najmanjši, a simbolno pomemben poseg pomeni paviljonski prizidek ob Neubergerjevi vili, ki ohranja in dopolnjuje zgodovinski ambient.

Parkirišča pod zemljo in nov trg

Ena ključnih sprememb, ki jih prinaša projekt, je preoblikovanje javnega prostora. Med stavbama, ki jih načrtuje Corwin, in dograditvijo Baragovega semenišča je načrtovan nov osrednji trg, ki se bo odpiral proti bodočemu Severnemu mestnemu parku. Območje bo dobilo tudi več zelenih površin, drevorede in pešpoti, s čimer naj bi se izboljšala kakovost bivanja in prehodnost prostora.

Pomemben premik se obeta tudi na področju prometa. Namesto razpršenih parkirišč bo večina mirujočega prometa prestavljena v podzemne garaže, ki bodo med seboj povezane. S tem se bo sprostil prostor na površju, namenjen pešcem, kolesarjem in javnemu življenju.

Kljub obsežni novogradnji pa projekt ne pomeni popolnega brisanja obstoječega stanja. Ohranjeni bodo ključni objekti kulturne dediščine, vključno z Baragovim semeniščem, Neubergerjevo vilo in več halami Gospodarskega razstavišča. Po drugi strani pa je predvidena odstranitev nekaterih manj kakovostnih ali dotrajanih stavb, predvsem ob Linhartovi cesti.

Celoten projekt tako pomeni prehod od enofunkcionalnega sejmiščnega območja k mešani mestni četrti. Če bo uresničen v predvideni obliki, bo območje med Dunajsko, Linhartovo in Vilharjevo cesto postalo novo urbano središče z raznoliko rabo, večjo odprtostjo in poudarjeno vlogo javnega prostora.