Banka Slovenije: Vojna na Bližnjem vzhodu povečuje tveganja

V začetku leta se v Sloveniji nadaljuje gospodarska rast, a je ta še naprej bolj zadržana. Obenem vojna na Bližnjem vzhodu povečuje tveganja tako za rast kot za inflacijo, najnovejši pregled makroekonomskih gibanj Banke Slovenije povzema STA.

Potem ko je v zadnjem četrtletju lani medletna rast BDP dosegla razmeroma ugodna dva odstotka, so se pozitivna gibanja v začetku tega leta nadaljevala, a so po anketnih podatkih razmere za izvoznike ostale zahtevne, hkrati pa se kažejo nekateri znaki umirjanja potrošnje na domačem trgu, so poudarili v Banki Slovenije.

Realna rast vrednosti kartičnih plačil se je tako upočasnila, vrednost davčno potrjenih računov je upadla, nekoliko šibkejše pa so bile februarja tudi anketne ocene povpraševanja v gradbeništvu in storitvah, so nanizali v centralni banki.

Trenutno kaže na 0,5-odstotno rast BDP

Ob trenutnem naboru kazalnikov modeli za prvo četrtletje nakazujejo 0,5-odstotno četrtletno gospodarsko rast, pri čemer so se tako kot v evrskem gospodarstvu kot celoti tudi v Sloveniji tveganja za rast in inflacijo zaradi vojne na Bližnjem vzhodu povečala. Že za marec tako Banka Slovenije v območju skupne valute pričakuje dvig cen zaradi močne podražitve energentov ob motnjah v dobavi nafte in plina.

Skupna inflacija se je po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin februarja zvišala na 2,8 odstotka. To je po pojasnilih Banke Slovenije večinoma izhajalo iz cen energentov, predvsem enkratnega učinka osnove pri cenah elektrike, ki so bile februarja lani zaradi regulacije močno znižane.

Rast cen hrane pri 4,3 odstotka ostaja povišana, a se je še naprej blago umirjala, skladno s stabilizacijo razmer na svetovnih prehranskih trgih in pri pridelovalcih v evrskem območju. Rast cen storitev se je nasprotno okrepila, kar po oceni Banke Slovenije sovpada z močno rastjo stroškov dela, piše STA.

Več delovno aktivnih, nižja povprečna plača

Na trgu dela se je sicer število delovno aktivnih decembra lani, po enoletnem zmanjševanju, medletno rahlo povečalo, temu pa je botrovalo predvsem zaposlovanje v javnem sektorju. Vendar pa se je v povprečju leta za prav toliko zmanjšalo zaradi krčenja v zasebnem sektorju, predvsem v predelovalnih dejavnostih.

Povprečna bruto plača je bila decembra po daljšem obdobju medletno nižja, razlog je manjši obseg izrednih izplačil ob koncu leta, ki so jih podjetja po oceni Banke Slovenije verjetno deloma nadomestila z izplačilom obvezne božičnice. Pri tem se je razkorak med zasebnim in javnim sektorjem poglobil, saj je plača v zasebnem sektorju upadla, v javnem pa narasla za skoraj 10 odstotkov.

Nepredvidljivo poslovno okolje

Banka Slovenije je v tokratnem pregledu makroekonomskih gibanj podrobneje analizirala makrofinančno okolje v Sloveniji in ugotovila, da je financiranje eden najmanj omejujočih dejavnikov investiranja podjetij. Za zaostajanje investicij podjetij za primerljivimi državami evrskega območja dostop do financiranja tako ni bistvenega pomena.

Investicije slovenskih podjetij za primerljivimi državami območja skupne valute zaostajajo že zadnje desetletje, in to kljub nižji zadolženosti podjetij in primerljivim pogojem financiranja. Zaostanek je še posebej izrazit pri vlaganjih v intelektualno lastnino.

Med pomembnejšimi zaviralnimi dejavniki so po ocenah podjetij izstopali negotovost in nepredvidljivost poslovnega okolja, pomanjkanje usposobljene delovne sile ter stroškovna, davčna in administrativna bremena.

Čeprav je financiranje eden najmanj omejujočih dejavnikov investiranja podjetij, se pa po navedbah Banke Slovenije obenem kaže, da struktura makrofinančnega okolja ostaja pomanjkljiva pri podpori malim in srednjim podjetjem ter pri spodbujanju inovacij in digitalne preobrazbe gospodarstva, še navaja STA.