Za vožnjo in ogrevanje še ne bomo plačevali kuponov

Evropska unija (EU) je nameravala s 1. januarjem 2027 trgovanje z emisijskimi kuponi, ki jih morajo zdaj kupovati na primer proizvajalci električne energije in so vračunani v ceno električne energije, razširiti na cestni promet in ogrevanje stavb.

To bi naredila z uvedbo nove sheme za trgovanje z emisijskimi kuponi (ETS2). Tako bi morali dobavitelji dizla, bencina, plina za ogrevanje in drugih fosilnih goriv od leta 2027 dalje plačevati tudi emisijske kupone. Te bi po pričakovanjih prenesli na kupce, zato bi se ta goriva podražila.

Z zbranim denarjem pa naj bi države članice financirale ukrepe zelenega prehoda. Slovenija naj bi prejela pol milijarde evrov.

A v začetku tega meseca so se ministri EU za okolje v okviru debate o spremembah evropskega podnebnega zakona dogovorili za odlog uveljavitve sheme v leto 2028. Odlogu je v prvem stališču pritrdil tudi evropski parlament. Sledijo pogajanja o spremembi zakona in glasovanje v parlamentu.

Zamik v 2028

Dobavitelji goriv, ki bodo kupovali kupone, morajo sicer letos prvič poročati o emisijah, z letom 2027 pa bi morali začeti tudi s kupovanjem kuponov.

Direktiva o shemi ETS2 sicer predvideva, da se lahko izvajanje sheme zamakne v leto 2028, a le, če bodo cene zemeljskega plina in pogonskih goriv na ravni iz začetka leta 2022 (torej po začetku vojne v Ukrajini). Čeprav se to ni uresničilo – v začetku 2022 so cene namreč močno poskočile –, se je Bruselj že letos odločil za odlog.

Uvedba sheme naj bi namreč v letu 2027 okrepila energetsko inflacijo. V zadnjem letu je bilo objavljenih tudi več študij, v katerih so avtorji opozarjali, da počasen napredek uvajanja rešitev razogljičenja v sektorjih prometa in ogrevanja, ki so finančno precej obremenilne za gospodinjstva, povečuje tveganje za hitrejšo rast cen kuponov od prvotnih napovedi. Če si ljudje ne bodo mogli privoščiti električnih avtomobilov in toplotnih črpalk, bo povpraševanje po kuponih večje, to pa bo potiskalo navzgor tudi njihovo ceno. 

Čeprav shema predvideva nekaj varovalk za primer podražitev, je to, kot smo pisali že spomladi, v nekaterih državah EU sprožilo odpor in pozive, da se shema odloži. Bloomberg je mesec dni nazaj poročal, da naj bi nekatere članice s Ciprom na čelu zahtevale triletni odlog izvajanja sheme, ki bi tako v veljavo stopila šele leta 2030. Na koncu pa je obveljal enoletni odlog.

Zaradi dvomov, ki se nanašajo predvsem na ceno kuponov, je sicer komisija oktobra naznanila nov paket ukrepov, ki naj bi omejili možnosti hitrih dvigov in nihanj cen kuponov.

Odlog kot del kompromisa

Kot so poročali tuji mediji, so odlog med drugim podprle Poljska, Slovaška, Madžarska, Francija, Italija in Romunija. Predvsem vzhodnoevropske države imajo velik delež vozil na dizel in bencin in/ali ogrevanja na fosilna goriva.

Predlog odloga je podprla tudi Slovenija, so nam povedali na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer. Kot so pojasnili, pa je bil odlog “del širšega kompromisnega svežnja, s katerim je predsedstvo pridobilo podporo za spremembe Evropskega podnebnega zakona (ECL) in za posodobitev podnebnih ciljev EU (NDC)”.

Novi cilj je, da EU do leta 2040 zmanjša emisije toplogrednih plinov (TGP) za 90 odstotkov glede na stanje v letu 1990.

Kot so nam pojasnili na ministrstvu, je politični dogovor za odlog sprejet, poteka pa pravna presoja, ali je za njegovo formalno uveljavitev potrebna sprememba direktive, ki ureja sistem trgovanja z emisijami, ali pa je določba iz spremembe podnebnega zakona pravno zadostna za izvedbo. “To vprašanje preučujejo pravne službe evropskih institucij, zato postopek še ni dokončno zaključen,” so nam pojasnili na ministrstvu.

Skrbi industrije

Čeprav je cilj ETS2 spodbuditi zmanjšanje emisij v sektorjih ogrevanja stavb in cestnega prevoza, shema služi tudi kot spodbujevalec naložb v energetsko učinkovitost in razogljičenje.

Industrija zelenega prehoda se je zato negativno odzvala na odlog uveljavitve sheme.

Med drugim je zaskrbljenost izrazilo evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). Razlog je v tem, da bi shema prinesla dodatna finančna sredstva za spodbude za električna vozila, ki jih zdaj v 2027 ne bo.

“Programi, ki spodbujajo kupce k prehodu na vozila brez emisij, na primer prek socialnega lizinga, so odvisni od prihodkov iz ETS2,” je dejala Sigrid de Vries, generalna direktorica ACEA, in dodala, da bi odlog uveljavitve sheme pomenil tudi odlog uveljavitve teh programov.

Podoben je odziv Clean Heat Europe, ki združuje predvsem proizvajalce toplotnih črpalk. “Gre za zelo slab tržni signal,” so navedli v objavi na družbenem omrežju Linkedin. “Ta poteza nikakor ne sme voditi v začarani krog ponavljajočih se odlogov tega ključnega ukrepa zelenega prehoda. Namesto tega je zdaj nujno, da komisija naslovi pomisleke držav članic in zagotovi pravočasno izvajanje sistema ETS2.”

ECB: Sprva njen pospeševalec, nato ščit pred inflacijo

Dejstvo je, da bodo učinki sheme po državah različni, saj je tudi raba fosilnih goriv v sektorjih ogrevanja in prevoza od države do države različna.

“Države, ki so za svoje energetske potrebe močno odvisne od fosilnih goriv z visoko vsebnostjo ogljika, bodo imele višje povečanje cen energije za potrošnike. Nasprotno pa ETS2 v Nemčiji in Avstriji verjetno ne bo imel nobenega vpliva ali celo negativnega, saj bo nadomestil obstoječe nacionalne sisteme trgovanja z emisijskimi kuponi,” v sveži analizi ugotavlja Evropska centralna banka (ECB).

Kljub začetnemu inflatornemu učinku se po navedbah ECB pričakuje, da bo ETS2 sčasoma zaščitil evropske potrošnike in podjetja pred cenovnimi šoki na trgu fosilnih goriv. “Čeprav bo uvedba ETS2 verjetno imela skoraj takojšen učinek na cene energentov za potrošnike in splošno inflacijo, bo sčasoma igrala ključno vlogo pri blaženju negativnih učinkov, ki izhajajo iz nestabilnosti cen fosilnih goriv. Te so po naravi nestanovitne, kar se je pokazalo ob začetku ruskega vojaškega napada na Ukrajino. S podporo razogljičenju bo ETS2 pomagal zmanjšati ranljivost gospodarstva za te cenovne šoke.”