Od fakultet do Googlovega laboratorija: mladi inovatorji iz izbora 30 pod 30

Mladi, uvrščeni v kategorijo znanost in tehnologija prvega slovenskega Forbesovega izbora 30 pod 30, delujejo na različnih področjih, od medicine in farmacije do nanotehnologije in umetne inteligence. Nekateri vodijo svoje start upe, drugi so raziskovalci na fakultetah.

Med start upi mladih slovenskih tehnoloških inovatorjev izstopata Browser Use in KatalistAI, ki oba delujeta na področju umetne inteligence, ter Nanomation, ki se ukvarja z avtomatizacijo proizvodnje polprevodnikov na osnovi nanomaterialov.

Drugi izbranci raziskujejo predvsem umetno inteligenco z različnih zornih kotov, bodisi za ustvarjanje kreativnih vsebin, obdelavo zdravstvenih podatkov ali analizo medicinskih slik.

Gregor Žunič in Larsen Cundrič, soustanovitelj in ustanovni inženir, Browser Use, 24 let in 26 let

Gregor Žunič je z ekipo lani v vsega petih mesecih razvil odprtokodno orodje Browser Use, ki umetni inteligenci pomaga pri brskanju po spletu. S Švicarjem Magnusom Müllerjem sta letos v ZDA tudi ustanovila podjetje z istim imenom, Larsen Cundrič kot ustanovni inženir (founding engineer) pa ima v njemu podobno vlogo kot soustanovitelja – sodeluje tako pri pomembnih odločitvah glede razvoja kot tudi pri udeležbi v lastništvu podjetja.

Po uspehu klepetalnikov se razvijalci umetne inteligence namreč ozirajo proti agentom, neke vrste posrednikom, ki lahko obiščejo splet in izvedejo naloge namesto vas. Žunič je s sodelavci zaznal priložnost. Orodje Browser Use danes poganja med 50 tisoč in 100 tisoč agentov na dan. Odprtokodna različica je za uporabnike brezplačna, nadgradnje pa so plačljive.

Ena od prelomnic se je zgodila marca, ko je rešitev uporabil tudi kitajski start up Butterfly Effect v svojem modelu umetne inteligence Manus. Do danes je Browser Use na Githubu zbral več kot 70 tisoč zvezdic, ki označujejo, koliko razvijalcev na platformi je rešitev vključilo med svoje najljubše. Številka jih uvršča med najhitreje rastoč odprtokodni projekt, za katerega so zbrali 17 milijonov dolarjev tveganega kapitala. Orodje so razvijali tudi v elitnem ameriškem pospeševalniku start upov Y Combinator.

Teja Potočnik, soustanoviteljica start upa Nanomation, 27 let

Teja Potočnik je v okviru doktorata na univerzi Cambridge razvila prelomno rešitev za avtomatizacijo proizvodnje polprevodnikov na osnovi nanomaterialov. Gre za programsko opremo, ki pospeši tovrstno proizvodnjo, saj poišče nanostrukture, ki so potrebne za posamezne aplikacije v elektroniki, in tudi samodejno nariše vezje, ki se nato uporabi v proizvodnji. Prek svojega start upa Nanomation, ki ga je v Veliki Britaniji ustanovila med doktorskim študijem, poskuša rešitev spraviti na trg. Petčlanska ekipa je medtem zgradila prvi prototip na podlagi nanožic.

Platforma, ki povečuje učinkovitost izdelave naprednih polprevodniških naprav, ji je prinesla mesto med najboljšimi svetovnimi inovatorji na Young Inventors Prize 2025. Kot so v obrazložitvi zapisali podeljevalci, Teja Potočnik z izumom avtomatske programske platforme, ki povečuje natančnost pri izdelavi polprevodniških naprav na osnovi nanomaterialov, prispeva k premoščanju vrzeli med raziskovalnimi preboji in industrijsko uporabo.

Konec lanskega leta je z ekipo Nanomation zmagala na tekmovanju v Berlinu in si s tem priborila možnost za 850 tisoč evrov investicije, ki pa je še niso izkoristili. V start upu so za svojo inovacijo doslej zbrali okoli pol milijona funtov zunanjega financiranja.

Andraž Zvonar, soustanovitelj podjetja KatalistAI, 29 let

Andraž Zvonar je polovični lastnik start upa KatalistAI (drugo polovico ima Blaž Blokar, nad 30), kjer razvijajo videoplatformo na osnovi umetne inteligence. Rešitev deluje tako, da se integrira v procese pisanja scenarijev, zgodborisa in videoprodukcije ter daje rezultate v zelo kratkem času in z majhnimi stroški. Njihova tehnologija je integrirana v en delovni proces – uporabnik lahko od scenarija pride do končnega profesionalnega videa brez preklapljanja med orodji. Sami so sestavili bazo scenarijev in jo obogatili s povratnimi podatki iz uporabe produkta ter zgradili sistem za natančen nadzor generiranja slik. 

Trenutno je v ekipi sedem ljudi, ki delajo na razvoju in trženju produkta. Poslovni model temelji na naročninah. Lani so ustvarili okoli 170 tisoč evrov prihodkov od prodaje, letos jih načrtujejo več kot podvojiti, saj so jih v prvi polovici leta dosegli 225 tisoč. Hkrati so v prvi polovici leta dosegli okoli 440 tisoč evrov ponavljajočih se prihodkov (Annual Recurring Revenue, ARR). Trenutno imajo 180 tisoč registriranih uporabnikov. Njihov največji trg je Severna Amerika, kjer ustvarijo 40 odstotkov prihodkov.

Lani je dve leti star start up, registriran v ZDA, od sklada Global 500 prejel sto tisoč dolarjev tveganega kapitala.

Maja Popović, doktorska študentka na Biotehniški fakulteti UL, 29 let

Maja Popović je raziskovalka v mednarodni skupini, ki jo financira Evropski raziskovalni svet (ERC), kjer preučuje interakcije med bakterijami in bakterijskimi virusi (fagi). Je tudi ena ključnih oseb pri vzpostavitvi prvega sodobnega laboratorija na biotehniški fakulteti, specializiranega za študij bakterijsko-fagne dinamike.

S svojo natančnostjo in raziskovalno ostrino je nedavno ovrgla več kot desetletje uveljavljeno znanstveno razlago interakcije med fagom in bakterijo ter dokazala, da je bil mehanizem fenotipske spremembe napačno razumljen. Pri tej študiji se je soočala tudi z osebnimi izzivi, saj je ugotovila, da je hipoteza prejšnjih raziskav napačna. S sodelovanjem z avtorji prejšnje študije je prišla do končnih ugotovitev, kar je v korist celotni znanstveni skupnosti na področju interakcij fag-gostitelj in bakterijskih biofilmov. Članek na to temo je trenutno v recenziji v reviji Microbiology Spectrum.

Popović kot doktorska študentka na ljubljanski biotehniški fakulteti tudi pripravlja znanstvene članke in je mentorica mlajšim študentom. Svoje raziskave je predstavila na konferencah po vsem svetu, od Evrope do Japonske in Avstralije.

Luka Petravić, doktorski študent na Medicinski fakulteti UL, 27 let

Luka Petravić je specializant interne medicine na Univerzitetnem kliničnem centru Maribor ter raziskovalec in doktorski študent na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer se posveča velikim podatkom urgentnih obravnav v Sloveniji. Hkrati vodi projekt zdravniki.sledilnik.org, ki je ključen vir za iskanje dostopne primarne oskrbe, za kar je Znanstveno društvo Sledilnik, ki projekt financira, lani prejelo nagrado za socialno inovacijo SozialMarie in priznanje DigiVzornik. Petravić za projekt, ki v veliki meri sloni na plečih prostovoljcev, tudi dnevno pregleduje popravke, ki jih javijo uporabniki. Po oceni platforma beleži 10 tisoč obiskov na mesec prek Googla.

Je tudi soustanovitelj SiOHCA, prvega nacionalnega registra zunajbolnišničnih srčnih zastojev, ki je Slovenijo zastopal v mednarodni študiji EuReCa 3. Kot član delovne skupine ministrstva za zdravje sooblikuje smernice za digitalizacijo nujne medicinske pomoči in svetuje pri evropskem projektu eCREAM, namenjenem optimizaciji urgentnih centrov na evropski ravni.

Luka je mednarodne izkušnje pridobil tudi v ZDA in na Finskem. Za svoje delo je prejel številne nagrade, poleg omenjenih tudi priznanji Andreja Perlacha in dr. Uroša Seljaka. Je tudi recenzent za znanstvene revije in štipendist Ustanove inž. Lenarčič Milana.

Anja Šurina, doktorska študentka na EPFL, 26 let

Anja Šurina na švicarski École Polytechnique Fédérale de Lausanne (EPFL) raziskuje na področju umetne inteligence in strojnega učenja. Osredotoča se na uporabo velikih jezikovnih modelov za znanstveno odkrivanje, njihovo treniranje s spodbujevanim učenjem ter na razumevanje temeljev inteligence in kognitivnih sposobnosti teh modelov. Trenutno je raziskovalka pri podjetju Google DeepMind v Londonu, kjer sodeluje pri razvoju sistemov umetne inteligence za odkrivanja na področju računalništva in matematike z uporabo najsodobnejših metod.

Posebej pomemben je njen članek Algorithm Discovery With LLMs: Evolutionary Search Meets Reinforcement Learning. V njem je s soavtorji izboljšala učinkovitost metode FunSearch, ki jo je razvil Google DeepMind. Z njo so odkrili nove matematične konstrukcije, ki so izboljšale dosedanje rekorde na določenih matematičnih problemih. Prav ta članek ji je odprl vrata v Googlovo podjetje. Šurina je diplomirala iz elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani, magistrirala pa iz nevronskih sistemov in računalništva na ETH Zürich. Njena akademska pot vključuje tudi raziskovalno gostovanje na kanadskem inštitutu MILA in na univerzi Stanford v laboratoriju profesorja dr. Jureta Leskovca.

Gašper Podobnik, raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko UL, 29 let

Dr. Gašper Podobnik je raziskovalec v Laboratoriju za slikovne tehnologije na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, kjer se ukvarja z razvojem metod za avtomatsko analizo medicinskih slik. Razvil je metode umetne inteligence za avtomatsko segmentacijo organov iz računalniško-tomografskih (CT) in magnetno-resonančnih (MR) slik za uporabo v radioterapiji. Tovrstne metode znatno pospešijo fazo ročnega orisovanja organov, ki lahko traja tudi do dve uri na bolnika, na manj kot minuto. Komercialna orodja za segmentacijo organov se v zadnjem času uveljavljajo v obsevalnih centrih po vsem svetu.

Poleg razvoja segmentacijskih metod se dr. Podobnik ukvarja tudi z razvojem metrik kakovosti segmentacije, ki imajo praktične aplikacije na področju vrednotenja in certificiranja medicinskih naprav. Razvija tudi metode za tako imenovano in silico eksperimentiranje, ki omogoča ustvarjanje povsem sintetičnih, vendar realističnih podatkovnih zbirk s CT slikami. Te se lahko nato uporabijo denimo za izboljšanje slikovnih presejalnih testov v klinični praksi.

Kot raziskovalec je v okviru programa Fulbright gostoval na univerzi Johnsa Hopkinsa v ZDA, v okviru fundacije ASEF pa na univerzi v Cambridgeu. Je avtor več izvirnih znanstvenih člankov.