Kontrolorji zračnega prometa rožljajo s stavko, razlog so spremembe pri dopustih
Kontrolorji zračnega prometa so zaradi omejitve pravice do rekreacijskega dopusta v oktobru napovedali stavko, ki bo ohromila dobršen del letalskega prometa.
Večina kontrolorjev zračnega prometa, 103 od 135, je za 6. in 7. oktober napovedala stavko, je prvi poročal portal Preiskovalno. Vlada je lani iz zakona o letalstvu izvzela pravico do rekreacijskega dopusta za kontrolorje zračnega prometa, od začetka veljavnosti zakona, to je 5. oktober, pa bo to odločitev delodajalca, torej Kontrole zračnega prometa Slovenija (KZPS).
Po navedbah sindikata je bil 13. septembra, torej še pred uveljavitvijo zakona, preklican pravilnik o načinu in pogojih izrabe rekreacijskega dopusta kontrolorjev letenja in pomočnikov kontrolorjev letenja uprave Republike Slovenije za zračno plovbo, ki je določal način in pogoje za izrabo rekreacijskega dopusta.
Kateri leti bodo omogočeni in kateri ne
Stavka bo po navedbah portala Preiskovalno pomenila kolaps polovice mednarodnega prometa, ki poteka čez Slovenijo.
Kot je razvidno iz sklepa o začetku stavke, so te napovedane v Območni kontroli zračnega prometa Ljubljana (OKZP), Letališki kontroli zračnega prometa Ljubljana (LKZP Ljubljana), Letališki kontroli zračnega prometa Maribor (LKZP Maribor) in Letališki kontroli zračnega prometa Portorož (LKZP Portorož).
V času stavke bo zagotovljeno nemoteno odvijanje naslednjih letov: letov zrakoplovov ter zrakoplovov v sili, ki sodelujejo v akcijah iskanja in reševanja, letov, ki se izvajajo v humanitarne ali zdravstvene namene (npr. nujna medicinska pomoč, ambulantni leti …), letov državnih zrakoplovov, ki se uporabljajo v vojaške, policijske in carinske namene in zrakoplovov drugih državnih organov.
Omogočena bo le polovica letov zrakoplovov v tranzitu oziroma preletu prek Slovenije ter polovica zmogljivosti za vse prihode in odhode z letališč v Sloveniji.
Šolski in VFR leti (Visual Flight Rules – pravila letenja v pogojih jasnega vremena) v kontroliranem zračnem prostoru bodo v celoti prepovedani, še izhaja iz sklepa o začetku stavke.
Kaj je v ozadju
Kot smo že pisali, naj bi se nesoglasja neuradno začela na eni od decembrskih sej nadzornikov, ko naj bi bili ti seznanjeni, da je direktor KZPS Srečko Janša brez vednosti nadzornega sveta spremenil že potrjeni sklep nadzornikov.
Ta naj bi se nanašal na urejanje pogojev dela na KZPS, in sicer tako imenovani rekreacijski dopust za kontrolorje letenja. Iztekajoči se zakon o letalstvu določa, da “delavcem navigacijskih služb zračnega prometa, ki morajo imeti za svoje delo, v skladu z določbami letalskih standardov in priporočil ICAO, veljavno licenco ali pooblastilo, pripada za ohranitev telesne in duševne kondicije do 15 dni posebnega dopusta na leto (rekreacijski dopust)”, od tega sedem dni plačanega rekreacijskega dopusta.
Novi zakon o letalstvu, ki po navedbah sogovornikov stopi v veljavo jeseni, pa teh določb ne vsebuje. Po besedah sogovornika, ki ne želi biti imenovan, to ne pomeni nujno, da bo ugodnost za zaposlene ukinjena, bo pa odločitev o tem, ali jo ohrani ali ne, v bodoče v rokah delodajalca, torej KZPS.
Sindikati naj bi zahtevali, da vodstvo podjetja zagotovi, da bo to pravico ohranila tudi po uveljavitvi novega zakona. Vodstvo KZPS naj bi jim prisluhnilo v luči primanjkljaja kadra, ki ga je sogovornik, ki ni želel biti imenovan, pripisal izpadu šolanj v času epidemije koronavirusa in hitri rasti letalskega prometa v zadnjih letih.
Sindikat: Rekreacijski dopust potrebujemo
Kot piše Preiskovalno, je rekreacijski dopust kontrolorjem omogočal 15 dni plačanega dopusta, od tega sedem dni v različnih resortih na račun delodajalca. Paket tega dopusta je vključeval savne, termalne bazene in fitnes, različne masaže, zdravniški pregled in meritve vitalnih funkcij, poln hotelski penzion, pozimi pa še šestdnevno smučarsko vozovnico, navaja STA.
Vsak takšen paket je Kontrolo zračnega prometa Slovenije stal približno 800 evrov na zaposlenega na teden. Skupni letni strošek je nanesel okoli 1,5 milijona evrov, piše portal.
“Naše delo še nikoli ni bilo tako stresno, rekreacijski dopust potrebujemo,” je napoved stavke pospremil sindikalist Robert Štauber.
Vodstvo: Predlagali smo nov model
Vodstvo je sicer ukinitev rekreacijskega dopusta zanikalo. Kot je navedlo, so predlagali uvedbo avstrijskega modela, na katerega pa da zaposleni niso pristali.
Po tem sistemu bi kontrolor po treh letih dela pridobil pravico do sedemdnevnega programiranega dopusta, denimo v termah, po petih letih pa bi mu postopoma dodali še neprogramirani dopust. Po 15 letih zaposlitve bi prišel do enakih pravic, kot jih ima danes, torej do sedemdnevnega programiranega dopusta v termah in osmih dodatnih dni prostega časa.
Direktor Kontrole zračnega prometa Slovenije Rok Marolt je pojasnil, da kontrolorji v povprečju prihajajo na delo 15-krat na mesec in delajo po osem ur. Na vsaki dve delovni uri imajo eno uro počitka. Zaposleni so upravičeni do beneficiranega delovnega staža, njihova plača pa v povprečju znaša več kot 10.000 evrov bruto.
Delovne obveznosti kontrolorjev zračnega prometa so sicer podvržene mednarodnim standardom. Dela jim ne nalagajo ne uprava, ne vodstvo in ne država. Njihova delovna obveznost je predpisana in znižana na 154 ur mesečno, pisanje portala Preiskovalno še povzema STA.
