Avtomobilu se ne bo treba pogovarjati v slovenščini

Vlada Roberta Goloba je pred dnevi sprejela sklep o določitvi seznama kategorij elektronskih komunikacijskih in digitalnih odjemalnih naprav, ki bodo morale imeti v naboru jezikov tudi slovenščino.

Priprava seznama prihaja po tem, ko je aprila lani vlada sprejela novelo zakona o javni rabi slovenščine. Ta je določil, da bodo morale določene nove elektronske naprave omogočati izbor slovenščine. Pri tem je rok za operacijske sisteme in grafične vmesnike v teh napravah 27. oktober letos, za govorne vmesnike pa konec oktobra 2026.

Katere naprave so na seznamu in katere ne

Kot je vlada navedla v sklepu, ki ga je spisalo ministrstvo za kulturo Aste Vrečko, so izbrali naprave, ki so namenjene dostopu do storitev informacijske družbe ali medijev in so na prodaj na območju Slovenije. Na seznamu so tako med drugim pametni mobilniki in računalniki, povezani avtomobili in podobno.

Na drugi strani pa po presoji ministrstva na seznam “ne sodijo” druge naprave, ki imajo sicer prav tako uporabniške vmesnike, a v praksi niso namenjene dostopu do medijskih in kulturnih storitev ter storitev informacijske družbe, čeprav ga lahko omogočajo. Kot primer so navedli povezane hladilnike, igralne konzole, medicinske pripomočke in delovne stroje.

Ministrstvo je v obrazložitvi predloga navedlo, da se tuji proizvajalci elektronskih naprav zaradi nastalih dodatnih stroškov praviloma izogibajo prilagajanju manjšim jezikovnim skupinam. Posledično so slovenski uporabniki pogosto primorani uporabljati elektronske naprave v tujem jeziku.

Z zakonodajnimi spremembami želi vlada doseči, da bo “funkcionalnost naprave enakovredna funkcionalnosti naprave v drugih jezikih, katerih izbiro naprava omogoča”.

Večina podjetij uredila, za nekatere izziv

Med prvimi večjimi proizvajalci se je na nove zahteve odzval Apple in lani jeseni podprl slovenščino v mobilnem operacijskem sistemu iOS 18.

Tudi avtomobilski proizvajalci naj bi se prilagodili, pravi Mirko Fifolt, sekretar sekcije za osebna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). “Velika večina avtomobilov ima prevode že urejene, seveda pa so tudi modeli, pri katerih je to večji izziv. Kljub temu ne pričakujemo, da bi zaradi tega katera od blagovnih znamk morala zapustiti slovenski trg,” pravi Fifolt. “Vsi uvozniki si namreč aktivno prizadevamo, da bi kupcem naših avtomobilov v čim večji meri omogočili uporabo slovenskega jezika.”

V podjetju Plan-net, ki je uvoznik različnih avtomobilskih znamk, so nam odgovorili le na kratko. Dejali so, da bodo zakonodajo “vsekakor upoštevali”.

Tako na ministrstvu za kulturo kot na zbornici so sicer poudarili, da bo prehod na slovenski jezik postopen. Zakonska sprememba torej v praksi ne pomeni, da bodo po 27. oktobru vsi v Sloveniji prodani avtomobili – novi, uvoženi ali rabljeni – imeli grafične vmesnike v slovenščini. To tudi zaradi tehničnih razlogov ni mogoče, pravijo. Zahteva bo veljala za vse nove avtomobile, ki bodo po 27. oktobru pridobili evropsko tipsko homologacijo, so nam pojasnili na ministrstvu.

Na trgu ni rešitve v slovenščini

Je pa na seznamu tik pred sprejemom na vladi prišlo do spremembe. Tako iz predloga, ki je objavljen med gradivi za obravnavo na seji vlade, izhaja, da je ministrstvo za kulturo predlagalo, da se na seznam kategorij naprav uvrsti povezane avtomobile in avtomobilske dele.

Kot smo neuradno izvedeli, je Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) po tem, ko je bil predlog sklepa o seznamu naprav v prvi polovici avgusta objavljen na spletnih straneh vlade – in preden je bil obravnavan na seji vlade –, pisala predsedniku vlade Robertu Golobu.

V dopisu, ki smo ga dobili na vpogled, je opozorila, da naj bi zbornica, ki je po zakonu ena od pripravljavcev predloga seznama, pred oblikovanjem seznama obrazložila “negativne učinke uvrstitve avtomobilov na seznam”. A naj ji ministrstvo za kulturo ne bi prisluhnilo.

Iz dopisa zbornice izhaja, da uvozniki lahko izpolnijo zahtevo po operacijskem sistemu in grafičnem vmesniku v slovenščini. Skrbi pa jih zahteva po vmesniku za glasovno upravljanje v slovenščini, ki v veljavo stopi konec oktobra prihodnje leto.

Zbornica je navedla, da večini proizvajalcev te rešitve zagotavlja ameriško podjetje Cerence, ki pa – tako zbornica – “kljub intenzivnim prizadevanjem vseh slovenskih uvoznikov in njihovih principalov (…) zaenkrat ne bo ponudil glasovnega upravljanja v slovenskem jeziku”.

Če bi zakon to zahteval, bi po navedbah zbornice proizvajalci morali funkcijo umakniti iz avtomobilov za slovenski trg, posledično pa bi bili “slovenski potrošniki prikrajšani za najnovejšo tehnologijo”.

Sprememba pred sprejemom na vladi

Zbornica je v dopisu, pod katerega je podpisana predsednica zbornice Mariča Lah, predlagala, da se “povezani avtomobili in avtomobilski deli” črtajo s seznama naprav. Na eni od zadnjih sej vlade naj bi nato po informacijah Forbesa Slovenija na stališče zbornice opozoril tudi gospodarski minister Matjaž Han.

Vlada sicer predlogu zbornice, da se avtomobile črta s seznama, ni sledila, je pa v končni različici seznama, ki je bila prejšnji teden potrjena na seji vlade, kategorija spremenjena iz “povezani avtomobili in avtomobilski deli” v “povezani avtomobili in avtomobilski deli (operacijski sistemi in grafični uporabniški vmesniki)”.

Kot je mogoče razumeti, bodo tako proizvajalci avtomobilov morali zagotoviti slovenščino le za operacijske sisteme in grafične vmesnike, ne pa tudi govorne vmesnike.

“Obveznosti morajo biti življenjske”

Na ministrstvu za kulturo so nam dejali, da so s spremembo zakona o javni rabi slovenščine hoteli poslati jasno sporočilo proizvajalcem, da mora biti slovenščina enakovredno zastopana tudi v digitalnem okolju.

“Zavedali pa smo se, da morajo biti obveznosti življenjske, zato smo bili med javno razpravo in medresorskim usklajevanjem zakona ves čas v stiku z zavezanci in drugimi deležniki, ki se jih dotikajo spremembe,” so navedli in pojasnili, da so se na pobudo podjetij sestali tudi z Applom ter zastopniki avtomobilske industrije. Pogovor je, kot so pojasnili na ministrstvu, tekel predvsem okrog “konkretnih izvedbenih vprašanj, kako do preteka prehodnega obdobja zadostiti novemu zakonu”.

Na ministrstvu poudarjajo, da predstavniki podjetij med pripravo zakona (in pozneje seznama kategorij naprav) niso svarili pred morebitnim odhodom s trga ali umikom izdelkov, temveč so bili spremembam večinoma naklonjeni. Ministrstvo jim je šlo med drugim na roke s podaljšanjem prehodnega roka za uveljavitev novih pravil, pravijo.

Potrjujejo pa, da je bil seznam naprav na pobudo Trgovinske zbornice Slovenije “pred sprejetjem še nekoliko spremenjen”, tako da končna različica upošteva pripombe proizvajalcev avtomobilov. Predstavniki avtomobilske industrije so jim, kot pravijo, zagotovili, da bodo proizvajalci pravočasno – torej do konca letošnjega oktobra – poslovenili uporabniške in grafične vmesnike v povezanih avtih.

Globe od tri do 40 tisoč evrov

Zakon o javni rabi slovenščine sicer določa, da se seznam naprav “najmanj na vsaka tri leta” pregleda in po potrebi popravi.

Za nadzor nad izvajanjem bo pristojen inšpektorat za kulturo in medije. Ta lahko po zakonu distributerju ali prodajalcu, ki ne bi omogočil slovenščine v operacijskem sistemu oziroma grafičnem ali govornem uporabniškem vmesniku, kaznuje z globo od tri do 40 tisoč evrov.