Menjava generacij v državnem podjetju, ki najbolje plačuje zaposlene

Aprila letos je Kontrola zračnega prometa Slovenije (KZPS) objavila razpis, s katerim iščejo nove kontrolorje letenja. Njihovo delo je usmerjanje varnega gibanja letal v slovenskem zračnem prostoru.

V družbi z 258 zaposlenimi – od tega je 111 kontrolorjev zračnega prometa – se trenutno veliko delavcev upokojuje, zato zadnja leta aktivneje zaposlujejo nove kandidate. “Družba se trenutno sooča z menjavo generacij, torej upokojevanjem sodelavcev, zato zadnja leta zaposluje nove kandidate. Pri tem pa se srečuje z manjšim številom prijav na razpisih kot v preteklosti. S podobno težavo se v Evropi srečuje večina izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa,” pravijo v podjetju.

Hitra rast prometa

Ko smo pred tedni pisali o nesoglasjih med vodstvom ter delom nadzornikov, ki so se na koncu odrazila v menjavi vodstva podjetja, pa je sogovornik, ki ni želel biti imenovan, pomanjkanje kontrolorjev pripisal tudi izpadu šolanj v času pandemije koronavirusa ter hitri rasti letalskega prometa skozi slovenski zračni prostor v zadnjih letih.

Po začetku vojne v Ukrajini se je namreč letalski promet premaknil proti jugu Evrope, kar pomeni, da več letal prečka Slovenijo. S tem se je močno povečala vrednost zaračunanih preletnih pristojbin, ki so glavni vir prihodkov Kontrole zračnega prometa Slovenije.

Preletne pristojbine so denimo v letu 2023 predstavljale kar 44 milijonov od skupno 49,8 milijona evrov prihodkov KZPS. Skupni prihodki podjetja so se lani nato po podatkih poslovne baze Gvin povečali na 54 milijonov evrov.

Krepko prek 600 prijav

V podjetju pravijo, da se je na letošnji razpis za prosta delovna mesta kontrolorja začetnika prijavilo 672 kandidatov.

Koliko ljudi iščejo, nam niso povedali, opažajo pa upad prijav. “Število prijavljenih kandidatov je preseglo število razpisanih mest, vendar je bilo število prijav manjše kot v preteklih dveh razpisih v letih 2023 in 2024,” pravijo.

Pri tem povejmo, da so osnovni pogoji za delo kontrolorja relativno mili; pogoj je peta stopnja izobrazbe elektrotehnične ali računalniško-informacijske smeri, znanje uporabe računalnika, znanje angleškega jezika in vozniški izpit kategorije B. Mora pa kandidat opraviti zahtevna testiranja.

Tako je praviloma število novih kontrolorjev, ki jih KZPS zaposli, precej manjše od števila prijav. Po razpisu v letu 2023, na katerem so prejeli prek 600 prijav, so jih denimo zaposlili le 13. Koliko ljudi bodo zaposlili letos, bo jasno po koncu testiranj, ki naj bi se končala konec septembra.

Prek deset tisočakov mesečno

Kontrola zračnega prometa Slovenije je sicer tradicionalno pri vrhu podjetij z najvišjo povprečno plačo v državi. Lani je ta znašala okoli osem tisoč evrov bruto, kažejo podatki poslovne baze Gvin. Finance so nedavno naredile lestvico podjetij z najvišjimi plačami; KZPS je pristala na šestem mestu, za peterico tehnoloških in farmacevtskih podjetij v tuji lasti, ki pa imajo praviloma tudi manj (po nekaj deset) zaposlenih.

Povprečna bruto plača vseh 111 kontrolorjev zračnega prometa je, kot so nam povedali v KZPS, še višja od povprečja celotnega podjetja in znaša 10.629 evrov bruto. A pot do tega položaja, ki zahteva visoko mero zbranosti, je postopna. Usposabljanje poteka več let.

Osnovna plača kontrolorja začetnika v službi letališke kontrole zračnega prometa Ljubljana je 1.757,59 evra bruto. Zaposleni so ob 24-urnem delovnem času kontrolornih služb upravičeni do dodatkov k plači za delo v manj ugodnem delovnem času (nap. dodatek za nočno delo, za delo v nedeljo ali na praznik, itd..).

Kontrolor začne z dvoletno pogodbo. Ko opravi prvo fazo usposabljanja, sklene novo pogodbo o zaposlitvi in se premakne na delovno mesto kontrolorja učenca. Osnovna bruto plača kontrolorja učenca pa znaša 70 odstotkov osnovne bruto plače delovnega mesta kontrolorja zračnega prometa, za katerega se kandidat usposablja. 

“Ko kandidat pridobi licenco kontrolorja zračnega prometa, sklene novo pogodbo o zaposlitvi, v skladu s katero se uvrsti v izhodiščni napredovalni razred delovnega mesta kontrolorja zračnega prometa v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo,” pravijo v podjetju.

Tu povejmo, da tudi hrvaška kontrola zračnega letenja išče več deset kontrolorjev, plača pa po nedavnem poročanju poslovni.hr znaša do sedem tisoč evrov neto mesečno.

Looping v politiko in nazaj

Kot že omenjeno, so družbo v zadnjih mesecih pretresala lastniško-upravljavska nesoglasja. Aprila je odstopil prvi nadzornik Peter Grašek, nekdanji predsednik uprav Adrie Airways, Telekoma Slovenije in Deloitte ter nadzornik v številnih podjetjih. V začetku junija mu je sledil še direktor Srečko Janša.

Nekateri so bili mnenja, da so bila trenja umetno ustvarjena z namenom političnega kadrovanja, in sicer, da bi Roku Maroltu omogočila povratek na vodilni položaj v podjetju.

Marolt je bil dolga leta direktor agencije za civilno letalstvo, pod to vlado pa je zamenjal že več pomembnih položajev.

Najprej je bil vršilec dolžnosti generalnega sekretarja na Boštjančičevem ministrstvu za finance. Konec marca 2023 je postal direktor KZPS, nato pa aprila lani zapustil podjetje in zamenjal Vesno Vuković na mestu generalne sekretarke Svobode. Vodenje KZPS je prevzel Srečko Janša.

A Marolt se je s položaja prvega operativca Gibanja Svoboda poslovil že po nekaj mesecih. Po poročanju N1 pa nikoli ni skrival želje, da bi se vrnil v staro službo. Letos januarja se je vrnil na KZPS in postal pomočnik direktorja Janše. Sledili so zgoraj omenjeni spori, ki so bili po oceni nekaterih zaneteni s ciljem, da se Maroltu omogoči povratek na položaj vodilnega v KZPS. Marolt je prijatelj finančnega ministra Klemna Boštjančiča, v krog katerega naj bi sodila tudi nedavno imenovana predsednica nadzornega sveta KZPS Katja Potočar ter šef SDH Žiga Debeljak. Z 21. junijem je bil Marolt znova postavljen za direktorja, dobil je petletni mandat ter dobrih 12 tisočakov osnovne bruto plače mesečno.