Država predvideva dvig porabe, katero ministrstvo bi dobilo več in katero manj

Vlada je na današnji seji obravnavala predlog razreza izdatkov za spremembo proračuna za prihodnje leto in predlog proračuna za leto 2027.

V proračunu za leto 2026, ki je bil sprejet novembra lani, je bilo predvidenih za 17,12 milijarde evrov odhodkov, v predlogu sprememb pa bi se ta vsota dvignila na 17,5 milijarde evrov.

Boštjančič: prioriteta gospodarstvo in konkurenčnost

“Razlika je v sredstvih, ki se namenjajo za obrambo zaradi dogajanja v svetu in pričakovanih pritiskov na povečanje izdatkov za obrambo. Temu primerno smo prilagodili odhodke ministrstva za obrambo,” je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za finance Klemen Boštjančič.

Ključne prioritete po njegovem sicer ostajajo gospodarstvo in konkurenčnost, obnova po poplavah, varnost in obramba, dostopnost stanovanj in ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

Predloga proračunov sledita srednjeročnemu cilju vzdržnosti javnega dolga in ohranjanju primanjkljaja sektorja država pod mejo treh odstotkov BDP, je dodal minister.

Pri izvajanju ukrepov bo imelo pomembno vlogo financiranje z evropskimi viri iz večletnega finančnega okvira 2021-27 in NOO, je tudi povedal Boštjančič. “Poleg sredstev iz razreza imajo predlagatelji finančnih načrtov na voljo tudi sredstva v proračunskih skladih. Glavni vir za financiranje popolavne obnove bodo sredstva sklada za obnovo Slovenije. Na podlagi danes sprejetega razreza bodo zdaj predlagatelji finančnih načrtov v sodelovanju z ministrstvom za finance do 15. avgusta pripravili še predlge svojih finančnih narčtov,” je dejal minister.

Čeprav se razrez še lahko spremeni v delu, ki se nanaša na evropska sredstva, skupna raven odhodkov ostaja nespremenjena, je še dodal. Vlada bo proračunska dokumenta potrdila septembra, državnemu zboru pa ju mora dostaviti najpozneje do 1. oktobra.

Saša Jazbec, državna sekretarka na finančnem ministrstvu, je dodala, da je bila pri pripravi teh dveh proračunov v ospredju uveljavitev plačne reforme po posameznih resorjih. “Osredotočili smo se tudi na zadnje leto izvajanja NOO in vse ukrepe, povezane s tem. V zvezi z večletnim finančnim okvirom spodbujamo resorje, da čim več potreb preusmerijo na evropske vire.”

Kdo bo prihodnje leto dobil več…

V dokumentu, ki smo ga pridobili na N1, je pri ministrstvu za finance navedena skupna postavka 4,629 milijarde evrov, kar je 236 milijonov več od lani predvidenega zneska. Kot pravijo na Boštjančičevem resorju, so ključne postavke na finančnem ministrstvu sredstva za transfer v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obresti, vplačila v EU, pri njih se zbira denar za sklad za obnovo Slovenije in za NOO.

Ob tem dodajajo, da je višja postavka tudi na račun povečanja sredstev za pokojnine in obresti.

Ministrstvo za obrambo bi po novem dobilo 185 milijonov evrov več od načrtovanih, in sicer 1,526 milijarde evrov.

Boštjančič je glede obrambnih izdatkov poudaril, da se stvari hitro spreminjajo. Prihodnji teden je zasedanje zveze Nato. “Slovenija ima jasno stališče in smo ena najbolj glasnih držav, da je treba ustrezno definirati, kaj spada med obrambne odhodke. Ne želimo brezglavo slediti nekim številkam in povečevanjem, v ozadju katerih po mojem osebnem mnenju velikokrat ni samo dejansko zagotavljanje večje varnosti, ampak je tudi pritisk velikih sil na Evropo. Sredstva za obrambo se že povečujejo in se bodo še, ne pristajamo pa na to, da brezglavo lovimo odstotek BDP, brez jasnega dogovora, v kaj konkretno se bo vlagalo,” je dejal Boštjančič.

Iz dokumenta, ki smo ga pridobili, je razvidno, da bi v prihodnjem letu več denarja dobila tudi ministrstva za zunanje in evropske zadeve, za pravosodje, za gospodarstvo, za kmetijstvo, za infrastrukturo, za naravne vire in prostor, za okolje, za zdravje in za kulturo.

Ministrstvo za naravne vire in prostor, za katero je bilo predvidenih 263,7 milijona evrov, se zdaj lahko nadeja skoraj polovico oziroma okoli 116 milijonov več (379,6 milijona evrov).

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, za katero je bilo sprva predvidenih 555,4 milijona evrov, si lahko obeta tretjino več oziroma 738,1 milijona evrov.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport naj bi dobilo okoli 40 odstotkov oziroma približno 90 milijonov več (299,5 milijona evrov), kot je bilo navedeno v lani sprejetem proračunu za leto 2026.

Ministrstvu za infrastrukturo je po novem namenjenih 890,4 milijona, prej 839,7 milijona evrov.

Za okoli 30 milijonov oziroma dobrih pet odstotkov bo na boljšem ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bi po novem predlogu prejelo 567,5 milijona evrov.

Tudi proračun ministrstva za zdravje naj bi se povečal za približno pet odstotkov, in sicer s 768 milijonov na dobrih 808 milijonov.

Manjših popravkov navzgor bo deležno še ministrstvo za pravosodje, in sicer za tri milijone na 113,3 milijona evrov, za poldrugi milijon ministrstvo za kulturo, za katero je po novem predvidenih 272,3 milijona evrov, ter ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, razlika je okoli 700 tisoč evrov oziroma pol odstotka (167,8 milijona).

Za ministrstvo za javno upravo je predvidenih 238,7 milijona evrov. Kot pravijo na ministrstvu, je v ta znesek vštetih tudi 122,4 milijona evrov za delovanje upravnih enot.

… in kdo manj

Za preostala ministrstva je za prihodnje leto predvideno krčenje proračunov, najbolj pri ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi Aleksander Jevšek, in sicer s 458,2 milijona na 143,5 milijona evrov. Naši viri domnevajo, da je to povezano z izvajanjem kohezijske politike.

Za ministrstvo za notranje zadeve je zdaj predvidenih okoli 580 milijonov evrov, kar je 32 milijonov oziroma dobrih pet odstotkov manj, kot je bilo načrtovano.

Manj naj bi dobili še ministrstvo za delo (znesek zanj naj bi se z 2,14 milijarde znižal na 2,09 milijarde), za solidarno prihodnost (z 235,6 milijona naj bi šel na 193,4 milijona) in ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Nekaj manjši znesek se obeta tudi obema šolskima ministrstvoma: ministrstvo za izobraževanje naj bi namesto predvidenih 2,3 milijarde evrov dobilo dobre 2,2 milijarde, ministrstvo za visoko šolstvo pa bi šlo s slabe milijarde na 934 milijonov evrov.

V letu 2027 naj bi se proračunski izdatki še povečali, in sicer na slabih 17,9 milijarde evrov.

Kot je še dejal Boštjančič, bodo pred zaključkom proračunskega načrtovanja za prihodnji dve leti upoštevali jesensko napoved gospodarske rasti, ki jo bodo pripravili na uradu za makroekonomske analize in razvoj, in temu primerno prilagodili proračune.