Tako v koaliciji kot v opoziciji bi ponovno popravljali sistem normirancev

V NSi bi davčno obravnavo normirancev vrnili na sistem, ki je bil v veljavi pred letos uveljavljenimi davčnimi spremembami. Svoj predlog pripravlja tudi SD.
V poslanski skupini NSi so v zakonodajni postopek vložili predlog novele zakona o dohodnini, s katero bi uvedli nekatere davčne razbremenitve, poroča STA. Po predlogu bi tako znova vzpostavili ureditev za normirance na sistem pred spremembami, ki je bil uveljavljen s tem letom.
Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance se je namreč z novim letom znižala s 100 tisoč na 60 tisoč evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50 na 30 tisoč evrov. Hkrati se je za prve zvišala meja za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih stroškov na 60 tisoč evrov, za druge pa je ostala pri 12.500 evrov, nad tem pa je mogoče uveljavljati 40-odstotne normirane stroške.
SD bi izjeme
V zvezi s tem po poročanju portala Info360 tudi v stranki SD pripravljajo nove predloge, o katerih se konkretneje pogovarjajo znotraj stranke in v sodelovanju s partnerji v vladi. Ti naj bi po navedbah stranke pri normiranih podjetnikih upoštevali posebnosti raziskovalcev, športnikov in uprizoritvenih umetnikov, saj so to poklici, kjer so stroški dela visoki, prihodki pa pogosto neredni.
“Po našem predlogu bi imeli ti upravičenci višji prag za vključitev v sistem in višji odstotek priznanih normiranih odhodkov, kar pomeni nižjo dejansko davčno obremenitev. Vzporedno predlagamo tudi uvedbo mikro-pavšalnega sistema za tiste z najnižjimi prihodki, kar bi zmanjšalo administrativna bremena in spodbudilo formalizacijo dela – kar je skladno tudi z evropskimi cilji,” so za Info360 navedli Socialni demokrati.
Znižanje obdavčitve najemnin
V NSi predlagajo tudi zmanjšanje obdavčitve najemnin, še posebej za družine in mlade. Predlagajo ponovno znižanje davčne stopnje pri oddajanju premoženja v najem s 25 na 15 odstotkov. Spomnimo, da je to že naredila prejšnja vlada Janeza Janše, a je 15-odstotni davek veljal le v letu 2022. Vlada Roberta Goloba je ukrep razveljavila, tako da imamo od 2023 dalje ponovno 25-odstotno stopnjo davka od oddajanja premoženja v najem.
V NSi dodatno predlagajo petodstotno obdavčitev za najemodajalce, ki nepremičnino oddajajo mladim posameznikom do 30. leta in mladim družinam, navaja STA.
Vrtovec je dejal, da bi ukrep pripomogel k temu, da bi splošna populacija, ki najema stanovanja, predvsem pa mladi in mlade družine, plačevali nižje najemnine.
Znižanje stopnje davka na oddajo premoženja v NSi vidijo tudi kot ukrep za večjo preglednost in manj oddajanja na črno, saj bi bilo po njihovi oceni tudi v interesu najemodajalcev, da oddajanje priglasijo in da imajo s tem večjo varnost, saj bi bile pogodbe sklenjene zakonito.
Vrtovec je napovedal tudi predlog ukrepov za celovito rešitev stanovanjske problematike. Za razliko od koalicije, ki napoveduje pospešitev gradnje javnih najemnih stanovanj, imajo v NSi drugačno mnenje. “Mi mislimo, da je treba sprostiti dovolj zemljišč na trg, da se lahko spodbudi konkurenčnost in če bo dovolj zemljišč na trgu, potem bo absolutno tudi interes po gradnji večji, posledično bo več stanovanj in cene na trgu bodo padle,” je prepričan Vrtovec.
NSi kritična do davčne politike
V NSi so močno kritični do vladne davčne in ekonomske politike. Po besedah Vrtovca imajo podjetniki, gospodarstvo, zaposleni “po treh letih vlade Roberta Goloba dovolj vladnega molzenja in davčnega primeža”.
Kot je po pisanju STA na današnji novinarski konferenci vnovič zatrdil Vrtovec, je vlada ljudem in gospodarstvu v zadnjih treh letih naložila za milijardo evrov dodatnih davkov, posledice pa so upad BDP za 0,8 odstotka v prvem četrtletju ter slabše makroekonomske napovedi domačih in tujih ustanov.
Vlada ima po Vrtovčevih besedah mačehovski odnos do obrtnikov in podjetnikov, pri čemer primarno ne gre za velike gospodarske družbe, ampak za manjše, ki imajo pet do 10 zaposlenih in plačujejo “izjemno visoke davke in dajatve”, novi pa se obetajo kmalu (to verjetno leti na uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo delodajalci in zaposleni plačevali od 1. julija dalje).