Slovenija v zadnjem letu privabila 1,3 milijarde evrov tujih neposrednih naložb
Bruto zunanji dolg države je konec marca znašal skoraj 62 milijard evrov in bil za 4,7 odstotka višji kot pred letom dni.
Tekoči račun plačilne bilance je v prvih treh mesecih tega leta izkazoval 446 milijonov evrov presežka, kar je približno tretjino manj kot v enakem obdobju lani, je objavila Banka Slovenije. Za presežek je skoraj izključno zaslužna storitvena menjava, poročilo centralne banke povzema STA.
Presežek storitvene menjave je v prvih treh mesecih leta dosegel 708 milijonov evrov in je bil za 7,9 odstotka nižji kot v enakem obdobju 2024.
Izvoz storitev se je v prvem trimesečju medletno zmanjšal za 4,8 odstotka, uvoz storitev pa za 10,2 odstotka. Najvišji pozitivni saldo so, enako kot v enakem obdobju lani, dosegle transportne storitve. V prvih treh mesecih 2025 je ta znašal okoli 0,4 milijarde evrov in bil za 2,4 odstotka višji kot leto prej.
Storitve potovanj in gradbene storitve so k skupnemu presežku prispevale vsaka po približno 0,1 milijarde evrov. Presežek obeh skupin storitev se je medletno zmanjšal – potovanj za 10,1 odstotka, gradbenih storitev pa za 20,4 odstotka.
Presežek v blagovni menjavi minimalen
Presežek v blagovni menjavi je bil medtem v prvih treh mesecih leta minimalen, dosegel je 19 milijonov evrov, medtem ko je v enakem obdobju 2024 znašal skoraj 153 milijonov evrov. Medletno sta se povečala tako izvoz kot uvoz blaga; izvoz je bil višji za 1,5 odstotka, uvoz pa za 2,9 odstotka, navaja STA.
Z EU, ki predstavlja okoli tri četrtine tokov izvoza in uvoza, je saldo blagovne menjave v prvem trimesečju izkazoval primanjkljaj v znesku okoli 0,3 milijarde evrov, medtem ko je bil v enakem obdobju 2024 precej nižji in je dosegel 49 milijonov evrov. Višji primanjkljaj je po pojasnilih Banke Slovenije v največji meri posledica poslabšanja salda z Nemčijo in Hrvaško.
V menjavi blaga z državami zunaj EU pa je bil po drugi strani izkazan presežek v višini približno 0,3 milijarde evrov, ki se je v primerjavi s prvimi tremi meseci 2024 povečal za okoli polovico, navaja STA.
Okoli 2,7 milijarde evrov financiranja tujine
Tekoči in kapitalski račun plačilne bilance v 12 mesecih do konca letošnjega marca skupaj izkazujeta za okoli 2,7 milijarde evrov neto financiranja tujine, kar se odraža v 2,2 milijarde evrov visokem presežku finančnega računa plačilne bilance.
Največ neto prilivov v državo v zadnjih 12 mesecih je bilo v obliki neposrednih naložb, nekaj manj kot 800 milijonov evrov. Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložb v tem obdobju pokaže za okoli pol milijarde evrov povečanih domačih naložb v tujini in za približno 1,3 milijarde evrov povečanih tujih naložb v Sloveniji.
Največji neto odliv finančnega računa v zadnjih 12 mesecih so imeli vrednostni papirji (skoraj 2,1 milijarde evrov). Sledijo jim posojila z okoli 0,9 milijarde evrov.
Zunanji dolg Slovenije skoraj 62 milijard evrov
Ob koncu marca letos je bruto zunanji dolg Slovenije znašal 61,9 milijarde evrov in bil za 4,7 odstotka višji kot pred letom dni. V enakem obdobju so za 9,3 odstotka narasla tudi imetja tujih dolžniških instrumentov, ki so dosegla 71,1 milijarde evrov.
Z višjo vrednostjo imetij nad obveznostmi do tujine je neto zunanji dolg zadnja štiri leta vse bolj negativen in je marca znašal -9,2 milijarde evrov, kar pomeni neto upniško razmerje Slovenije do tujine, je po pisanju STA še razvidno iz podatkov Banke Slovenije.
