Po mesecu carin: tečaji okrevali, Trump napoveduje sporazume
Osrednji borzni indeksi v Evropi in ZDA so se od 2. aprila, ko je ameriški predsednik sprožil carinsko vojno in potopil svetovne borze, vrnili k izhodiščem.
Trgi so po mesecu dni, odkar je ameriški predsednik Donald Trump na “dan osvoboditve” napovedal visoke carine za mnoge trgovinske partnerice, v veliki meri okrevali. Delniški indeksi so nadoknadili padce, zlato je še vedno visoko, evro ostaja močan v primerjavi z dolarjem, nafta pa se je še dodatno pocenila, medtem ko Trump in uradniki drugih držav signalizirajo približevanje trgovinskim sporazumom. Ameriški predsednik obenem napoveduje nove carinske ukrepe.
V ZDA je osrednji indeks S&P 500 petkovo trgovanje (2. maj) sklenil pri 5.687 indeksnih točkah, kar je 0,3 odstotka višje kot 2. aprila, ko je Trump napovedal carine. V dneh po napovedi je indeks izgubil dobrih 12 odstotkov vrednosti. Tehnološki indeks Nasdaq je po začetnem 12,7-odstotnem padcu prav tako okreval in prejšnji teden sklenil 2,7 odstotka nad izhodiščem iz 2. aprila.
Podobno so okrevali tečaji v Evropi, kjer je zdrs indeksov zaradi ameriških carin omilila rast delnic domačih orožarskih podjetij. Tem so pospešek dale Trumpove zahteve za večji prispevek evropskih partneric v Natu k skupni obrambi ter napovedi višjih obrambnih izdatkov EU in nove vlade v Nemčiji.
Indeks Eurostoxx 50, ki vključuje 50 največjih delnic evrskega območja, je v zadnjem mesecu pridobil 13 odstotkov in se nahaja le še dobrega pol odstotka pod ravnijo pred napovedjo carin. Podobno se giblje širši indeks Stoxx 600 Europe, ki je v ponedeljek le še 0,1 odstotka nižje, kot je bil 2. aprila. Na Ljubljanski borzi, ki je po napovedi carin beležila največji padec v zadnjih treh letih, se indeks slovenskih blue chip delnic SBITOP giblje 0,8 odstotka nad predcarinsko ravnijo.
Močna zlato in evro
Carinska vojna je dvignila ceno zlata, ki velja za hranilca vrednosti v časih gospodarskih pretresov. Čeprav žlahtna kovina vztrajno raste že od začetka lanskega leta in je marca letos prvič presegla mejo tri tisoč dolarjev za 31,1 grama (unčo), je zaradi negotovosti po uvedbi carin segla še višje. Za 31,1 grama zlata je na promptnih trgih treba odšteti 3.317 dolarjev, vrh pa je bil dosežen 21. aprila pri 3.424 dolarjih. To pomeni približno devetodstotno rast od uvedbe carin, nato pa približno triodstotni padec v zadnjih dneh.
Medtem so se vlagatelji manj zanimali za ameriški dolar in ameriške državne obveznice, ki poleg zlata prav tako veljata za varni naložbi v negotovih časih. V primeru Trumpovih carin je padec dolarja in dvig zahtevane donosnosti državnih obveznic porajal skrbi o tem, da ameriški dolg in dolar kot svetovna rezervna valuta izgubljata status varnosti, saj se je kapital stekal v zlato, evre in manj donosne, a stabilnejše nemške državne obveznice.
Ob padcu moči dolarja se je krepil evro, ki zadnje tri tedne ohranja višjo raven v primerjavi z dolarjem pri približno 1,134 dolarja za en evro, kar je 4,5 odstotka več kot pred uvedbo carin.
Poceni nafta
Po drugi strani je surova nafta, ki je po napovedi carin upadla za okrog 16 odstotkov, v zadnjem tednu še poglobila padce. Severnomorska nafta brent je v petek upadla na 60,5 dolarja za 159-litrski sod po približno osemodstotnem padcu prejšnji teden.
A gibanje cen nafte ni vezano le na carine, temveč v večji meri na odločitve razširjene organizacije izvoznic nafte OPEC+. Aprilski padec cen je namreč sovpadal tudi z odločitvijo kartela, da občutno zviša proizvodnjo v maju, zadnji padec pa je prišel po tem, ko je OPEC+ presenetil z novim dvigom proizvodnje za junij.
Organizacija je dlje časa ohranjala omejeno proizvodnjo z namenom vzdrževanja cen v luči šibkega povpraševanja, sedaj pa te reze v proizvodnji ukinja hitreje, kot so pričakovali analitiki. V aprilu, maju in juniju bo tako osem članic, ki so izvajale reze, proizvodnji dodalo skoraj milijon sodov na dan, po rezih v višini 2,2 milijona sodov na dan. Trump, ki vodilno izvoznico Savdsko Arabijo poziva k povečevanju proizvodnje, bo bližnjevhodno kraljevino obiskal ta mesec.
Na vidiku otoplitev, a tudi nove carine
Trump je v nedeljo novinarjem na predsedniškem letalu Air Force One dejal, da bi do prvih trgovinskih sporazumov lahko prišlo že v tem tednu, a pri tem ni navedel, za katere države gre. “Pogajamo se s številnimi državami, a na koncu bom sam sklenil svoje posle – ker jaz določam dogovore, ne oni,” je po poročanju Bloomberga dejal Trump. “Ves čas sprašujete isto vprašanje: ‘Kdaj se boste dogovorili?’ To je odvisno od mene, ne od njih.”
Trump je 2. aprila oznanil 10-odstotno splošno carinsko stopnjo, skupaj z višjimi stopnjami za več kot 60 partneric, ki po oceni njegove administracije najbolj “izkoriščajo” ZDA z visokim trgovinskim presežkom – med temi je bila tudi EU s predvideno 20-odstotno stopnjo, ki je za zdaj zamrznjena.
Kitajska je Trumpove carine enačila. Zaostrovanje spopada med dvema največjima gospodarstvoma sveta je ameriške carine na kitajski uvoz dvignilo do 145 odstotkov, kitajske carine na ameriški uvoz pa so se ustavile pri 125 odstotkih. V zadnjih dneh sta obe strani nakazali pripravljenost na pogovore, kar je dvignilo tudi borzne indekse: Peking je sporočil, da razmišljajo o ameriški prošnji za začetek pogajanj, Trump pa je dejal, da je pripravljen “na neki točki” znižati carinske stopnje. Njegov podpredsednik J. D. Vance je v intervjuju za ameriški Fox News povedal, da bo med prvimi dogovor dobila Indija, pogajanja pa potekajo tudi z Japonsko, Južno Korejo in “ljudmi iz Evrope”.
A carinske negotovosti še ni povsem konec. Trump je v nedeljo napovedal uvedbo carin na filme, posnete v tujini, z namenom zaščite “umirajočega” Hollywooda, ki je središče ameriške filmske industrije. To je delnice velikih ameriških filmskih studiev, ki pogosto snemajo v tujini – npr. Netflix in Disney -, poslalo par odstotkov navzdol. V veljavi ostajajo tudi 25-odstotne ameriške carine na jeklo in aluminij ter avtomobile in avtodele.
