Magnatka, ki želi razbiti kitajski monopol nad strateškimi kovinami

Gina Rinehart, najbogatejša ženska v Avstraliji, je poleg Kitajske najvplivnejša vlagateljica na področju redkih zemelj. Te so morda le majhen del njenega 30 milijard dolarjev vrednega premoženja, ki temelji na rudarstvu, vendar je Rinehart prek družinskega holdinga Hancock Prospecting pridobila velike deleže v vodilnih nekitajskih podjetjih, ki pridobivajo redke zemlje. Med njimi so tudi tista, ki želijo okrepiti dejavnosti v Združenih državah.

Kaj od redkih zemelj ima v portfelju

V njenem 800 milijonov dolarjev vrednem naboru virov redkih zemelj je tudi 8,5-odstotni delež v družbi MP Materials, ki je vreden 317 milijonov dolarjev. MP Materials upravlja edini delujoči rudnik redkih zemelj v ZDA, Mountain Pass, na meji med Kalifornijo in Nevado. V tem času zaključuje tudi gradnjo tovarne v Fort Worthu, ki bo proizvajala zmogljive magnete iz redkih zemelj za podjetje General Motors.

Rinehart ima v lasti tudi 8,2 odstotka (vrednost deleža je 430 milijonov dolarjev) družbe Lynas Rare Earths, ki koplje na nahajališču Mount Weld v Avstraliji. Lynas je nedavno odprl predelovalni obrat v Kalgoorlieju v Zahodni Avstraliji, ob podpori ameriškega obrambnega ministrstva pa gradi obrat na obali Teksasa.

Rinehart ima manjše deleže v še nekaterih rudarskih podjetjih, med drugim 10 odstotkov podjetja Arafura, ki ima vladno podporo za svoj rudarski projekt Nolans v bližini Alice Springsa v Avstraliji, in šest odstotkov družbe Brazilian Rare Earths, še enega avstralskega podjetja z izjemnimi odkritji na severovzhodu Brazilije.

Trumpova prijateljica

Enainsedemdesetletna Gina Rinehart ne želi le spremljati svojega portfelja, temveč se zavzema za racionalizacijo industrije, da bi lahko ta bolje konkurirala Kitajski. Lani je podprla sicer neuspešne pogovore o združitvi družb Lynas in MP Materials. Slednja je napovedala, da bo zaradi negotovosti ob Trumpovih carinah ustavila pošiljanje koncentratov redkih zemelj na predelavo na Kitajsko in jih bo namesto tega kopičila v skladiščih.

Ameriški predsednik Donald Trump je januarja podpisal zakon o ključnih energetskih virih, katerega cilj je tudi pospešiti zmogljivosti za predelavo redkih zemelj v Združenih državah in se tako zoperstaviti skoraj popolnemu monopolu Kitajske. Prejšnji teden je notranji minister Doug Burgum napovedal program Fast-41, ki podpira 12 rudarskih projektov za pridobivanje bakra, litija, antimona in drugih kritičnih kovin.

Rinehart je Trumpova prijateljica in se je udeležila tako njegove zabave na volilni večer v Mar-a-lagu kot tudi njegove inavguracije. Leta 2023 naj bi za dve nepremičnini v bližini Trumpa v Palm Beachu plačala 100 milijonov dolarjev. Avstralce je nagovarjala, naj bodo bolj podobni Trumpu in naj razmišljajo širše.

Rinehart, edini otrok iskalca železove rude Langa Hancocka, ki je umrl leta 1992, je prevzela in znova okrepila njegovo šepajoče podjetje Hancock Prospecting in postala predsednica družbe. Njeno največje premoženje je 70 odstotkov rudniškega kompleksa Roy Hill v Zahodni Avstraliji, njegova izgradnja je stala osem milijard dolarjev. Samo lani je Hancock Prospectingu iz oddaje pravic do rudarjenja prinesla 1,8 milijarde dolarjev.

Forbes je že lani obširno pisal o ameriškem prvaku na področju redkih zemelj, podjetju MP Materials, pa tudi o drugih ameriških rudarskih podjetjih s področja redkih zemelj, kot je Ramaco, ki jih pridobiva iz nahajališč premoga v Wyomingu.

Zakaj je pomembno podjetje Lynas Rare Earths

Lynas Rare Earths pa je manj znan. To avstralsko podjetje se je pojavilo v javnosti po tem, ko je Kitajska leta 2010 uvedla embargo na redke zemlje za Japonsko. Ta je bil posledica spora med njima glede voda, kjer je dovoljen ribolov z vlečno mrežo. “Takrat so bile redke zemlje prvič uporabljene kot orožje,” je prejšnji teden v panelni razpravi povedala Gracelin Baskaran iz programa za varnost na področju kritičnih kovin pri Centru za strateške in mednarodne študije. Od takrat so ZDA počasi diverzificirale dobavo. Baskaran je še dejala: “Dolgo časa smo bili neaktivni in prav to daje Kitajski zelo, zelo močno valuto za pogajalsko mizo.”

Japonski konglomerat Sumitomo se je zavedel, da je treba zagotoviti zanesljivo oskrbo, zato je podprl razvoj podjetja Lynas, ki je investiralo v Avstraliji in zdaj pokriva 60 odstotkov potreb japonskih proizvajalcev po redkih zemljah.

Državnih 300 milijonov za tovarno v Teksasu

Lynas je leta 2019 napovedal, da bo v Kalgoorlieju v Avstraliji zgradil še en obrat za delno predelavo surove rude redkih zemelj v njihov mešani koncentrat. Odprli so ga konec leta 2024, stroški postavitve so bili 800 milijonov dolarjev. Večina proizvodnje iz Kalgoorlieja gre nato v Lynasovo desetletje staro tovarno v Kuantanu v Maleziji, ki glede na nedavno video predstavitev glavne direktorice Amande Lacaze povečuje proizvodnjo disprozijevih in terbijevih oksidov. Ti bodo v bližnji prihodnosti surovina za teksaško tovarno, ki raste na 60 hektarjih v Seadriftu in meji na 1.900 hektarjev veliko kemično tovarno, ki jo že več kot 60 let upravljata podjetji Union Carbide in Dow Chemical.

Po prvih načrtih projekta, ki jih je objavilo Ministrstvo za obrambo, ta zagotavlja 300 milijonov dolarjev nepovratnih sredstev, bo v obratu v Seadrifitu 75 rezervoarjev s prostornino od 2.700 litrov do 300.000 litrov, v katerih bodo z žveplovo kislino fosfate redkih zemelj pretvorili v sulfate in izluževali nečistoče, kot sta torij in fosfogips (kalcijev sulfat hidrat). Na koncu bodo pridobili terbij in disprozij. Na lokaciji bo tudi 18 metrov visok hladilni stolp in približno en hektar velik zadrževalni ribnik.

Obrat v Teksasu bo na 60 hektarjih, imel bo 75 rezervoarjev.

Z roba bankrota do razcveta

Lynas poroča, da namerava sčasoma iz Mount Welda pridobiti 12.000 ton končnega izdelka – neodim-prazeodima (NdPr) na leto, kar je približno 15 odstotkov svetovnega povpraševanja. Lacaze je Lynas z roba stečaja leta 2015 pripeljala do tržne vrednosti 5,3 milijarde dolarjev. Vrednost delnic Lynasa se je v enem letu povečala za 37 odstotkov.

Lacaze je bila v nedavnih javnih komentarjih nekoliko kritična do Trumpove zamisli, da bi sklenil dogovor z Ukrajino glede redkih zemelj. Poudarila je, da mine kar veliko časa od prebliska v slogu “Ali ne bi bilo dobro dobiti nekaj redkih zemelj iz lokacije X”, kjerkoli že to je, pa do trenutka, ko izdelek v veliki vreči čaka na kupca.

Težka stava

Seveda veliko tvegate, če greste v boj proti Kitajski, ki ima skoraj popoln monopol, ki je konsolidirala svetovno industrijo in spodrezala konkurenco. Leta 2013 je Hitachijev oddelek za proizvodnjo magnetov (zdaj znan kot Proterial) s podporo Obamove administracije postavil tovarno za predelavo kovin v Severni Karolini. Žal zaradi višjih stroškov ni mogel tekmovati s kitajskimi dobavitelji iz Gandžuja, ki so spodkopali vse nove prišleke na trgu. Hitachi je leta 2020 tovarno prodal.

Za izdelavo menjalnika vetrne turbine je potrebnih skoraj 100 kilogramov magnetov iz redkih zemelj.

Zato je podpora ameriškega ministrstva za obrambo tako pomembna. Pentagon mora zagotoviti zadostne zaloge rafiniranih redkih zemelj za vgradnjo v številne oborožitvene sisteme, kot so letala, rakete, električna vozila, očala za nočno opazovanje in skenerji za magnetno resonanco. Za izdelavo menjalnika vetrne turbine je potrebnih skoraj 100 kilogramov magnetov iz redkih zemelj. Dokler ne bosta dokončana obrata družb MP in Lynas, ZDA nimajo domačih zmogljivosti za rafiniranje težkih redkih zemelj.

Nič čudnega, da avstralski politiki pozivajo k ustanovitvi nacionalne rezerve redkih zemelj. Te zaloge bi Avstraliji služile kot strašno učinkovito pogajalsko orodje, ko gre za Trumpove carine. Poleg tega bi zagotovile mogočno podporo dolgoročnemu uspehu poslovne stave Gine Rinehart na redke zemlje, vredne 800 milijonov dolarjev.

Avtor članka je Christopher Helman.