Od Kanade do Evrope: carine podžigajo bojkote ameriških izdelkov v več državah

Ob grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa s carinami so Kanadčani v znak protesta začeli bojkotirati ameriške izdelke. H kupovanju domačih izdelkov je večkrat pozval tudi zdaj že nekdanji kanadski premier Justin Trudeau. Po uvedbi ameriških carin na ves uvoz jekla in aluminija ter napovedi Trumpa, da bo uvedel še 200-odstotne carine na evropski alkohol, se podoben sentiment krepi tudi v Evropi in drugod po svetu.

V zadnjih dveh tednih je po podatkih Google Trends število spletnih poizvedb s ključnimi besedami “bojkot ZDA” po vsem svetu močno naraslo, zlasti v Kanadi, na Švedskem, Danskem in v Franciji. Več držav je pri tem oblikovalo Facebookove skupine, namenjene bojkotu ameriških izdelkov, poročajo tuji mediji.

Švedska

Na Švedskem so se bojkota lotili že prejšnji teden, ko je na Facebooku vzniknilo več skupin, v katerih potrošnike pozivajo, naj prenehajo kupovati nekatere priznane ameriške izdelke in blago, vključno s Teslo, McDonald’som, Coca-Colo, Nike in Levi’som, ter prenehajo uporabljati storitve, kot so Netflix, Google in Airbnb.

Skupine so hitro začele pridobivati sledilce. Po poročanju Euronews je ena od skupin “Boykot varer fra USA” do prejšnjega petka zbrala skoraj 67.000 članov, zdaj pa jih ima že prek 83.000.

Danska

Na Danskem, kjer je Trumpova grožnja, da bo prevzel nadzor nad Grenlandijo, povzročila veliko jezo, je največje podjetje za prodajo živil, skupina Salling, konec februarja sporočila, da bo v svojih trgovinah uvedla nov sistem elektronskega označevanja evropskih izdelkov. Ti bodo po novem označeni s črno zvezdo, da bi ga potrošniki lahko izbrali namesto izdelkov, proizvedenih v ZDA, je poročal Deutsche Welle.

“Omogočamo lažje nakupovanje evropskih blagovnih znamk,” je na LinkedInu zapisal njen izvršni direktor Anders Hagh, in dodal, da bo podjetje še vedno imelo na zalogi ameriške izdelke.

Tudi drugi trgovci na drobno na Danskem zmanjšujejo količino ameriškega blaga na svojih policah, danski potrošniki pa se vse bolj izogibajo vsem ameriškim izdelkom in na družbenih omrežjih delijo evropske alternative.

Francija: Kaj sploh je “ameriško”?

Tudi v Franciji potrošniki drug drugega spodbujajo h kupovanju evropskih izdelkov. Ena od francoskih Facebookovih skupin “Bojkotiraj ZDA: kupuj francosko in evropsko!”, ki je bila oblikovana 28. februarja, je zbrala že več kot 20.000 sledilcev. V njej uporabniki delijo nasvete, kako nadomestiti priljubljene ameriške blagovne znamke, kot so McDonalds, Levi’s in WhatsApp, z lokalnimi ustreznicami, poroča France 24.

Člani skupine delijo obsežne sezname ameriških blagovnih znamk, ki se jim je treba izogibati. A razprave so med drugim pripeljale do dileme o tem, kaj v globaliziranem svetu sploh lahko opredelimo kot “ameriško”. Priljubljena pijača Coca-Cola ima na primer na severu Francije veliko tovarno, zato se francoski potrošniki sprašujejo, ali bi bojkot škodil francoskim delavcem.

Tako kot v Kanadi nekateri razmišljajo tudi o bojkotu potovanj v ZDA.

Zavrnitev doslej najbolj občutila Tesla

Na najočitnejšo zavrnitev evropskih kupcev je doslej naletela Tesla, ki jo vodi Elon Musk, zdaj tesni Trumpov sodelavec in vodja novoustanovljenega urada za vladno učinkovitost (Doge), poroča Guardian. Prodaja električnih vozil Tesla je januarja padla v več evropskih državah.

Padec prodaje se je nadaljeval tudi februarja, je prejšnji teden poročal Reuters. V Nemčiji je prodaja medletno upadla za 76 odstotkov, v Italiji za 55 odstotkov, na Portugalskem za 53 odstotkov, v Franciji pa za 45 odstotkov. Večje padce so zabeležili tudi na Norveškem in Danskem (48 odstotkov), Švedskem (42 odstotkov), Nizozemskem (24 odstotkov) ter v Španiji (deset odstotkov).

Analitiki padec prodaje Tesle povezujejo z Muskovim političnim udejstvovanjem. Velike padce beležijo tudi Tesline delnice, od začetka leta so izgubile tretjino vrednosti, samo v ponedeljek pa 15 odstotkov.

Kakšni bi lahko bili učinki bojkota

Čeprav lahko ameriške blagovne znamke, kot je Tesla, utrpijo škodo, bojkoti verjetno ne bodo resno ogrozili širšega ameriškega gospodarstva, deloma tudi zaradi njihovega razmeroma majhnega obsega, je za France 24 pojasnil Alan Bradshaw, profesor trženja na univerzi Royal Holloway v Londonu.

“Na splošno bodo morebitne posledice bojkota najverjetneje občutile posamezne korporacije, ne gre pa pričakovati zmanjšanja skupne potrošnje. Na primer, potrošniki bodo raje kupili drugo blagovno znamko avtomobila, kot da ga sploh ne bi kupili,” je povedal.

Dodal pa je, da lahko celotno dogajanje okrog carin in bojkotov vpliva na stroške v oskrbni verigi, kar pa bi zvišalo končno ceno za potrošnika.

Tudi Meredith A. Crowley, profesorica ekonomije na Univerzi v Cambridgeu, je izpostavila relativno majhen obseg skupin na družbenih omrežjih, ki združujejo podpornike bojkota. “Te so res pritegnile nekaj deset tisoč ljudi, a v Evropi živi več sto milijonov ljudi, ki jim je povsem vseeno, kje je kaj izdelano”, je povedala za francoski medij.

Je pa Crowley opozorila na možen učinek, ki bi ga na koncu občutili tudi ti podporniki bojkota, in sicer zvišanje cen. “Domače blagovne znamke v Evropi bi lažje zvišale svoje cene, saj ne bi imele tolikšne konkurence s strani ameriških podjetij,” je dejala.