Kako je rožljanje s carinami udarilo po ameriških borzah
V ZDA sta borzna indeksa S&P 500 in tehnološki Nasdaq 100 od sredine februarja izgubila več kot 10 odstotkov.
Trgovinska vojna, ki jo je po januarski inavguraciji sprožil ameriški predsednik Donald Trump, seje negotovost na globalnih trgih in vodi v padce osrednjih borznih indeksov v ZDA. Tudi v Evropi, ki odgovarja s povračilnimi carinami, so indeksi v rdečem, kljub rasti orožarskih delnic.
Ameriški indeks S&P 500 je v četrtek izgubil 1,4 odstotka vrednosti in s tem poglobil padce zadnjih tednov: od 19. februarja je namreč izgubil 10,1 odstotka, kar je za indeks prva korekcija v skoraj dveh letih in pomeni izgubo okrog pet tisoč milijard dolarjev tržne vrednosti. Tehnološki indeks Nasdaq je v četrtek izgubil skoraj dva odstotka, od vrha 19. februarja pa že 13 odstotkov. Industrijski indeks Dow Jones je od zadnjega rekorda v decembru zdrsnil za dobrih devet odstotkov.
Najgloblji enodnevni padec v indeksu S&P 500 je beležil ponudnik programske opreme Adobe, ki je zaradi klavrne napovedi poslovanja samo v četrtek izgubil 14 odstotkov, v zadnjem mesecu pa skoraj 18 odstotkov. Med tehnološkimi velikani večje padce beleži tudi proizvajalec električnih vozil Tesla, ki je v zadnjem mesecu izgubil približno tretjino vrednosti, in lastnik družbenih omrežij Meta Platforms s skoraj 20-odstotnim padcem.
Vlagatelje skrbi, da bo Trumpova carinska vojna zavirala gospodarsko rast, medtem ko bi odpuščanja javnih delavcev, ki jih v okviru novega oddelka za vladno učinkovitost vodi direktor Tesle Elon Musk, lahko negativno vplivala na ameriški trg dela. Po uvedenih carinah na uvoz iz Kanade, Mehike in ZDA ter carinah na uvoz jekla in aluminija je v četrtek še dodatno negotovost vnesla grožnja ameriškega predsednika, da bo na evropske povračilne carine na ameriški viski odgovoril z 200-odstotnimi carinami na evropsko vino, šampanjec in druge alkoholne pijače.
V Evropi rastejo orožarji
Po podatkih Bank of America so v tednu do srede vlagatelji iz ameriških delniških skladov dvignili 2,8 milijarde dolarjev, kar je največ letos, obenem pa so pet milijard dolarjev vložili v evropske delnice. Okrog 6,8 milijarde dolarjev se je steklo tudi v ameriške državne obveznice, kar kaže na nenaklonjenost tveganim naložbam in iskanje zavetja v varnejših obveznicah.
Osrednji evropski indeksi so v zadnjem mesecu sicer prav tako beležili izgube, čeprav manjše kot v ZDA. Indeks Eurostoxx 50, ki vključuje 50 največjih delnic v evrskem območju, je izgubil 2,4 odstotka, širši indeks Stoxx Europe 600 pa malce več kot dva odstotka. Podoben padec v zadnjem mesecu beležita tudi francoski CAC 40 in britanski FTSE 100, medtem ko je nemški DAX ostal 0,6 odstotka nad izhodiščem.
V Evropi je Trumpov umik vojaške pomoči Ukrajini in poziv evropskim državam, da prevzamejo večjo odgovornost za varnost, izstrelil delnice domačih orožarskih podjetij, kot so nemški Rheinmetall, italijanski Leonardo in švedski Saab. Še dodaten pospešek jim je dal načrt EU za ponovno oborožitev (ReArm Europe), ki predvideva 150 milijard evrov posojil in sproščena fiskalna pravila za obrambne naložbe.
Toda nekatera največja evropska podjetja v zadnjem mesecu prav tako izgubljajo vrednost. Nizozemski proizvajalec tehnologije za proizvodnjo polprevodnikov ASML je v tem času izgubil dobrih 10 odstotkov, nemški ponudnik programske opreme za podjetja SAP pa skoraj 14 odstotkov. Francoski luksuzni konglomerat LVMH je izgubil 13,6 odstotka, največje evropsko podjetje, danski Novo Nordisk, pa 4,5 odstotka.
Medtem zlato, ki tradicionalno velja za varno naložbo in hranilca vrednosti, še naprej podira rekorde in se hitro bliža ceni 3.000 dolarjev za 31,1-gramsko unčo.
