Pred nemškimi volitvami: to so glavni izzivi za novega kanclerja

Nemčija, ki je bila leta steber stabilnosti v Evropi, je na preizkušnji. Dve leti krčenja gospodarstva, težave industrijskih velikanov, ki so dobro poznani doma in po svetu, naraščajoče nezadovoljstvo med državljani zaradi občutka padanja življenjskega standarda, zaostrovanje odnosa do priseljencev.

Ob vseh naštetih težavah se seveda največje evrsko gospodarstvo ne more izolirati od zunanjepolitičnega dogajanja; rastoče geopolitične napetosti gotovo niso dobra novica za izvozno usmerjeno nemško gospodarstvo.

Zmagovalec nedeljskih volitev bo podedoval državo, ki se spopada z notranjo in zunanjo negotovostjo. Rezultat volitev pa bo gotovo pomembno vplival na gospodarsko in politično dogajanje v celotni Evropski uniji (EU).

Razdrobljena politična scena

Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da je tudi v novi sestavi pričakovati relativno fragmentirano koalicijo političnih strank.

Javnomnenjska raziskava, ki jo je včeraj objavila tiskovna agencija Reuters, desnosredinskima CDU in CSU napoveduje 29,7-odstotno podporo, že drugo mesto pa se obeta skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD), ki naj bi prejela 20,7 odstotka glasov. To bi pomenilo močno izboljšanje dosežka z zadnjih volitev, ko je Afd prejela 12,6 odstotka glasov. Socialdemokratski stranki (SPD) kanclerja Olafa Scholza ankete napovedujejo 15,3 odstotka glasov, Zelenim, iz katerih izhajata trenutna ministra za gospodarstvo Robert Habeck in za zunanje zadeve Annalena Baerbock, pa 13,1 odstotka.

Čeprav AfD pridobiva na podpori, naj bi bilo še vedno malo verjetno, da bo katera od uveljavljenih strank z njo oblikovala koalicijo. To bi vodilo v zapletene povolilne kalkulacije za sestavo čim močnejše koalicijske večine. Ena od možnosti naj bi bila koalicija CDU/CSU, SPD in Zelenih, ki se je je zaradi črne, rdeče in zelene kombinacije strankarskih barv prijelo ime kenijska koalicija. Omenja se tudi možnost koalicije CDU/CSU, SPD in FDP, ki jo vodi nekdanji finančni minister Christian Lindner.

Kaj prinaša najverjetnejši Scholzev naslednik

Razdrobljenost politične scene bi lahko podaljšala obdobje politične negotovosti v državi, s tem pa tudi dodatno odložila reševanje perečih ekonomskih in družbenih težav največjega evrskega gospodarstva.

Da je politična stabilnost prva in najpomembnejša, je v novembrskem intervjuju za Forbes Slovenija nakazal slovenski gospodarski minister Matjaž Han. Na vprašanje, kako bi nadaljnje nemške gospodarske težave lahko vplivale na Slovenijo, za katero je Nemčija daleč najpomembnejša trgovinska partnerica, je dejal, da je “v tem trenutku ključno, kako bo Nemčija rešila politično krizo”.

Trenutna razmerja nakazujejo, da bi lahko novi nemški kancler postal šef CDU Friedrich Merz. Ta je večino kariere preživel kot poslanec, deloval pa je tudi v zasebnem sektorju. Bil je odvetnik za gospodarsko pravo in nadzornik mnogih velikih nemških družb (denimo borzna hiša Deutsche Börse, kemijski koncern BASF, Commerzbank in druge).

Merz velja za podpornika tržne ekonomije, poleg tega pod njegovim vodstvom stranka zavzema bolj pragmatična stališča na področju energetike, ki velja za enega največjih izzivov nemškega gospodarstva (več v nadaljevanju).

Ima pa precej konzervativna stališča glede migracij. Merz, ki je trenutno poslanec v nemškem zveznem parlamentu, je konec januarja v odzivu na napad v Aschaffenburgu, ko je Afganistanec napadel skupino vrtčevskih otrok ter ubil dveletnega fantka in 41-letnega moškega, na glasovanje v parlament dal svoj načrt za zaostritev migracijske politike. Njegov predlog je, da bi na meji zavračali vse brez ustreznih dokumentov, tudi prosilce za azil.

V nadaljevanju navajamo izzive, s katerimi se bo moral takoj po nastopu mandata soočiti novi nemški kancler.

Zbuditi zaspano gospodarstvo

Gospodarska prioriteta novega kanclerja bo zaustavitev krčenja nemškega gospodarstva. Kot smo pisali, so bili lani razlogi padec izvoza, visoki stroški energentov, povišane obrestne mere ter negotovi gospodarski obeti. V nekaterih panogah, denimo avtomobilski in kemijski, so nemška podjetja močno vezana na kitajski trg, kjer je rast potrošnje zavirala kriza v gradbenem sektorju in splošna gospodarska negotovost.

Zadnji dve leti se opazneje krči industrijska baza, ki ustvari okoli petino nemškega BDP. Lani se je industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih po podatkih Destatisa skrčila za 4,9 odstotka, od 2021 pa za desetino, kar sproža vprašanja o deindustrializaciji. Nekateri krčenje pripisujejo tudi (nadaljnjim) selitvam proizvodnje nemških podjetij v države srednje in vzhodne Evrope; Poljska je med letoma 2021 in 2024 v nasprotju z Nemčijo industrijsko proizvodnjo povečala za desetino.

Evropska komisija je sicer Nemčiji jeseni lani za letos napovedala 0,7-odstotno, za prihodnje leto pa 1,3-odstotno rast BDP.

Pomanjkanje delavcev, dragi energenti

Nemško gospodarstvo bremenijo visoki in rastoči stroškov dela (tudi zaradi pomanjkanja delovne sile) in energentov. Ti so posledica nestanovitnih trgov s plinom in električno energijo, a tudi velikega deleža obnovljivih virov energije ob nezadostnih vlaganjih v omrežje in tehnologije shranjevanja.

Ob kritikah, da je Nemčija z zapiranjem jedrskih in termoelektrarn ubrala napačno pot, tako CDU/CSU kot tudi denimo FDP nakazujeta, da bi se lahko Nemčija vrnila med jedrske države, in sicer s postavitvijo malih modularnih jedrskih reaktorjev (SMR). Prve komercialne izvedbe te tehnologije naj bi bile na evropskem trgu dostopne po letu 2030. Merz je v kampanji pred kratkim omenjal, da bi tu lahko sodelovali s Francijo, ki ima svojega proizvajalca jedrskih tehnologij EDF.

Reševanje avtomobilske industrije

Pričakovati je, da bo posebne pozornosti deležna nemška avtomobilska industrija, ki pomembno vpliva na krčenje industrijske baze. Po podatkih nemškega združenja avtomobilske industrije (VDA) se je število osebnih avtomobilov, proizvedenih v Nemčiji, med letoma 2017 in 2023 zmanjšalo za več kot četrtino. Prodaja je največjim proizvajalcem, kot so Volkswagen, Mercedes, BMW, v teh letih vseeno rasla, saj so prodali več avtomobilov višjega cenovnega razreda.

V zadnjem času pa je upad povpraševanja – predvsem na kitajskem trgu, kjer je že vsak drugi prodani avtomobil električen – razgalil ranljive točke gonilne panoge nemškega gospodarstva.

Nekateri menijo, da bo 2025 odločilno leto za panogo, ki zaostaja pri prehodu na e-mobilnost in digitalizaciji. Kot razlog je najpogosteje slišati, da so vodilni 'tiščali glavo v pesek' in niso prepoznali razvojnih trendov, vrzel pa so zapolnili kitajski proizvajalci. Nemški izdelovalci imajo v primerjavi s konkurenco tudi visok delež stroškov dela.

To bo verjetno ena od prioritet nove vlade, saj bi težave katerega od velikanov povzročile širše socialne posledice. Volkswagnovo vodstvo je v nedavno sprejetem načrtu prestrukturiranja sicer obljubilo, da zapiranja tovarn v Nemčiji ne bo, bo pa podjetje število zaposlenih do leta 2030 zmanjšalo za 35 tisoč. Tu dodajmo, da je bil lani Volkswagen kljub težavam v domači državi drugi največji globalni avtomobilski proizvajalec. Prodal je nekaj več kot devet milijonov vozil, 3,2 odstotka manj kot leto prej.

Umik dolžniške zavore in več vlaganj

Nemčija je v zadnjih desetletjih odlagala naložbe v infrastrukturo, denimo železnice in visokohitrostni internet. Da bi tu izboljšala stanje, bi po mnenju nekaterih morala sprostiti tako imenovano dolžniško zavoro, ki državi zagotavlja uravnoteženo javno porabo. Gre za pravilo, da se lahko zvezna vlada neto zadolži le v vrednosti do 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda, razen v nekaterih nujnih primerih.

Kot kaže, pa bo tu težko najti parlamentarno večino; Scholzov SDP in Zeleni se strinjajo, da bi morali omogočiti večja javna vlaganja, stranki CDU in CSU ter Lindnerjeva FDP pa rahljanju pravil nasprotujejo.

Breme birokracije

Nemška gospodarska združenja menijo, da so cokla razvoju tudi dolgotrajni administrativni postopki in papirologija. Pridobitev gradbenega dovoljenja za vetrno turbino lahko traja več let, primer domnevno nepotrebne birokratske ovire povzema Euronews. Navaja še primer, da morajo restavracije ročno beležiti temperaturo v hladilnikih in mesec dni hraniti tiskano različico popisa, čeprav imajo digitalne meritve. Gospodarska združenja opozarjajo tudi, da ima Nemčija okoljske in delovne standarde, ki presegajo zahteve EU, kar pa podjetjem zmanjšuje konkurenčnost.

Občutek padanja življenjskega standarda

Ameriška analitsko-svetovalna družba Gallup ocenjuje, da bo pomemben izziv za novo koalicijo tudi vse močnejši občutek padajočega življenjskega standarda med prebivalstvom.

Nemški BDP na prebivalca je sicer zadnja leta naraščal. Gallupova raziskava pa kaže, da se je odstotek Nemcev, ki menijo, da se njihov položaj izboljšuje, zmanjšal z 42 odstotkov v letu 2023 na 27 odstotkov v lanskem letu. 38 odstotkov pa jih je menilo, da se položaj poslabšuje. To kaže, da so Nemci glede tega najbolj pesimistični po finančni krizi leta 2008.

Stanovanjska kriza

V zadnjih letih se, tako kot v marsikateri drugi razviti državi, tudi v Nemčiji hitro povečuje nezadovoljstvo z dostopnostjo nepremičnin. Leta 2010 je bilo z ureditvijo na tem področjem zadovoljnih 73 odstotkov Nemcev, lani le še 47 odstotkov, kaže Gallupova raziskava. Analitska družba piše, da gre za enega hitrejših padcev med državami OECD, v katerih preverjajo javno mnenje.

Problem so naraščajoče najemnine, ki so se v zadnjih dveh letih vsaj v večjih mestih hitro zviševale.

Protimigrantski sentiment

Migracije so ključno vprašanje predvolilne kampanje. V Nemčiji živi okoli 3,5 milijona evrov beguncev in prosilcev za azil. Razpravo o morebitnih spremembah politike priseljevanja so zaostrili napadi v Magdeburgu, Aschaffenburgu in v Münchnu, ki so jih izvedli priseljenci.

Kot omenjeno, ima najverjetnejši bodoči kancler Merz tu stališča, ki jih podpira tudi skrajno desna AfD, kar je nedavno sprožilo množične proteste po državi. Trenutni kancler Scholz je po poročanju N1 opozarjal, da bi lahko konservativci in skrajna desnica združili moči pri upravljanju države, podobno, kot se je že zgodilo v drugih državah, Merz pa je to možnost zanikal. "Med nami in AfD ne bo sodelovanja. Borimo se za politično večino v široki sredini našega demokratičnega spektra,” je v začetku februarja dejal po navedbah dpa. 

Po drugi strani nemška fundacija Bertelsmann ugotavlja, da bo Nemčija brez znatnega priseljevanja do leta 2040 izgubila desetino delovne sile. Za vzdrževanje trenutnega obsega trga dela bi morali uvoziti po 288 tisoč visoko usposobljenih delavcev letno, sklene študija.