Pred Hrvati “problematična” turistična sezona. Kaj pa pri nas?

Hrvaška se pripravlja na uvod v poletno sezono, ki naše južne sosede čaka konec aprila z velikonočnimi prazniki. V sindikatih opozarjajo, da so že lani sezono reševali z rekordnim številom sezonskih delavcev iz tujine, letos pa bi se lahko povpraševanje le še povečalo. Kako je pri nas? Po neuradnih podatkih je lani v panogi primanjkovalo okoli 11.000 delavcev, glede na veliko fluktuacijo kadra pa je velik manko pričakovati tudi letos.

Naši južni sosedje se že aktivno pripravljajo na letošnjo turistično sezono, prvi test pa turizem in gostinstvo čaka za veliko noč, ki je letos 20. aprila. Takrat namreč po poročanju spletnega portala Index.hr veliko število hotelov in restavracij odpre svoja vrata. Delodajalci ta trenutek iščejo skoraj vse profile delavcev iz panoge: od natakarjev, kuharjev, sobaric do receptorjev.

Več povpraševanja po tujih delavcih

Na hrvaškem zavodu za zaposlovanje je aktivnih okoli 2.000 oglasov iz turizma in gostinstva, na portalu Moje delo 600. Številni novo delovno silo iščejo tudi na družbenih omrežjih.

Že lani so Hrvati sezono reševali s sezonskimi delavci iz tujine in izdali rekordno število dovoljenj za delo in bivanje tujcev, in sicer 206.529. Eduart Andrić, predsednik Sindikata turizma in storitev, meni, da bi se lahko letos povpraševanje po tuji delovni sili še povečalo.

Na to bo vplivalo predvsem nezadovoljstvo sezonskih delavcev z delovnimi pogoji, pri čemer Andrić izpostavlja plače, ki po njegovih besedah za povprečnimi hrvaškimi plačami zaostajajo za kar 20 odstotkov.

“To bo problematična sezona. Trenutno je težko vedeti, koliko tujih delavcev bomo potrebovali, saj so domačini izjemno nezadovoljni s plačami. Še posebej ko gre za položaje v hotelih. Glede na trenutno situacijo jih veliko razmišlja o odhodu iz panoge,” je povedal za Index.hr.

Kuharjev in natakarjev ni

Kadrovska kriza v turizmu in gostinstvu se letos nadaljuje tudi pri nas. Januarja letos so delodajalci Zavodu za zaposlovanje Slovenije sporočili skupno 838 prostih delovnih mest s področja gostinstva in turizma. Med najbolj iskanimi so bili kuharji, kuhinjski pomočniki, natakarji, pripravljalci hitre hrane in hotelski receptorji, so pojasnili na zavodu.

Januarja so delodajalci zavodu sporočili za 13 odstotkov manj prostih delovnih mest s področja gostinstva in turizma v primerjavi z januarjem lani, ko so zavodu javili 963 prostih delovnih mest.

Trenutno je na spletni strani Moje delo na področju gostinstva in turizma aktivnih več kot 200 oglasov, na spletni strani zavoda pa več kot 280.

Na Jesenicah v eni od restavracij na primer iščejo pomočnika kuharja, ki mu za dvoizmensko delo ponujajo 1.277 evrov bruto mesečne plače. V Celju pa v enem od lokalov za dvoizmensko delo iščejo natakarja in mu ponujajo 1.253 evrov bruto mesečno.

Po besedah generalne sekretarke Sindikata delavcev gostinstva in turizma Jasne Bračun so ta trenutek najbolj iskani pravzaprav vsi poklici v gostinstvu. “Razlogi so slabi delovni pogoji, neenakomerno razporejen delovni čas, slaba organizacija dela, nenehno spreminjajoči se urniki, slabe plače in nespoštovanje poklica ter vse večji pritiski delodajalcev na zaposlene,” pojasnjuje.

Podatki sicer kažejo, da se je plača tudi v tej panogi v zadnjih letih zviševala, je pa v celotni dejavnosti gostinstva s 1.211 evri neto za 400 evrov nižja od povprečja. Če vzamemo samo hotelirsko dejavnost, se giblje okrog 1.400 evrov.

Po neuradnih podatkih sindikata je lani v panogi primanjkovalo okoli 11.000 delavcev, glede na veliko fluktuacijo kadra pa je velik manko pričakovati tudi letos. Tudi decembrski Napovednik zaposlovanja Zavoda za zaposlovanje Slovenije, ki vključuje napovedi za prvo polovico leta 2025, kaže, da skoraj 70 odstotkov delodajalcev v gostinstvu predvideva, da bodo imeli v prihodnosti težave z iskanjem kadra. V povprečju se je 49,6 odstotka delodajalcev, ki so odgovorili na anketo, soočalo s tovrstnimi težavami.

"Tako so anketirani delodajalci na primer za kuharje in natakarje kot poglavitni razlog težav z iskanjem kandidatov v 80 odstotkih ocenili, da omenjenega kadra na trgu dela ni," pravijo na zavodu za zaposlovanje.

Tujci kot "sestavni del kadrovskega modela"

V družbi Istrabenz Turizem, ki vodi hotelsko verigo LifeClass Hotels & Spa Portorož, ob tem dodajajo, da ne gre za nov problem. Kadrovski izzivi v turizmu se v zadnjih letih namreč niso bistveno spremenili.

"Povpraševanje po določenih profilih delavcev ostaja visoko, vendar trenutno ne zaznavamo večjih odstopanj v primerjavi s preteklimi sezonami," pravijo. Prosta delovna mesta imajo razpisana vse leto, a je najti ustrezne kandidate — predvsem usposobljene in z izkušnjami — izziv.

"Zaznavamo tudi, da mladi manj vstopajo v gostinsko-turistične poklice, kar dodatno vpliva na razmere na trgu dela," pojasnjujejo.

Koliko si v gostinstvu in turizmu pomagajo s tujimi delavci? Zavod za zaposlovanje izdaja delovna dovoljenja na osnovi sporazumov z Bosno in Hercegovino ter Srbijo in za sezonska dela do 90 dni. Poleg tega za enotna dovoljenja za prebivanje in delo zavod izdaja soglasja k zaposlitvi.

Lani je tako izdal 533 delovnih dovoljenj in 2.294 soglasij. Za primerjavo; v predkoronskem letu 2019 je izdal 432 dovoljenj in 1.697 soglasij.

Veliko ponudnikov si bo tudi letos pomagalo s kadrom iz tujine. V družbi Istrabenz Turizem so tuji delavci "sestavni del našega kadrovskega modela". Najpogosteje jih iščejo v državah Zahodnega Balkana, predvsem v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Severni Makedoniji in na Hrvaškem. "Občasno zaposlujemo tudi delavce iz drugih delov sveta, vendar v precej manjšem obsegu," pravijo.

Ker je v panogi turizma in gostinstva izrazito pomanjkanje kadra, vlada v okviru sprememb zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki so v pripravi, med drugim predlaga uvedbo sezonskega dela tujcev v tej panogi. Tisti, ki zakonito prebivajo v Sloveniji, bi se tako lahko zaposlovali na podlagi veljavnega dovoljenja za prebivanje in informativnega lista, ki ga izda zavod za zaposlovanje. Kot napisano, pa je zakon še v postopku sprejemanja, sezona pa pred vrati.