SIJ v ZDA ustvari desetino prodaje: “Višje carine bi zavrle rast”

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi danes napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz jekla in aluminija v ZDA. Kar se tiče Evropske unije (EU), ne gre za nov ukrep, temveč zgolj oživitev borbe iz prvega Trumpovega mandata.

Leta 2018 so ZDA uvedle podobne carine – za jeklo so znašale 25 odstotkov, za aluminij pa 10 odstotkov. Za EU so ostale v veljavi do leta 2021, ko je predsedniški položaj prevzel Joe Biden. Takrat so tako v ZDA kot v EU carine nadomestile tako imenovane tarifne kvote, ki za uvoz jekla nad določeno količino predvidevajo 25-odstotne carine. Te veljajo še danes.

“Slovenija ima za izvoz nerjavne debele pločevine v ZDA dodeljeno četrtletno uvozno kvoto, ki je oproščena carinskih dajatev. Količine, ki presegajo to kvoto, so obremenjene s 25-odstotno uvozno carino na jeklo,” trenutno ureditev pojasnjujejo v Slovenski industriji jekla (SIJ), ki je naše največje jeklarsko podjetje z globalno razpršeno prodajo.

V ZDA ustvarijo desetino prodaje

Kot smo pisali, ZDA uvozijo približno četrtino vsega jekla, od tega le malo iz Evrope. Največ ga dobijo iz Kanade, sledijo Brazilija, Mehika, Južna Koreja, Japonska in šele nato Nemčija kot največja evropska dobaviteljica.

Z druge strani je odvisnost večja: po podatkih interesnega združenja evropske jeklarske industrije Eurofer je EU leta 2023 v ZDA izvozila 2,23 milijona ton končnih jeklenih izdelkov, s čimer je bil to za Turčijo drugi največji trg evropskih proizvajalcev jekla.

SIJ, ki 85 odstotkov prodaje ustvari na tujih trgih, ima v ZDA že 30 let podjetje SIJ Americas (prej Kopo International) s sedežem v Red Banku v New Jerseyju. Od leta 2022 pa tudi 3.252 kvadratnih metrov veliko skladišče blizu Chicaga. V letu 2024 je skupina v ZDA ustvarila 9,9 odstotka od milijarde evrov prihodkov, torej okoli sto milijonov evrov. Prodaja na ameriškem trgu pa se je na letni ravni povečala za 16,5 odstotka.

Manj konkurenčni

Slovenska podjetja imajo, kot uvodoma omenjeno, določene tarifne kvote za prodajo v ZDA, ki pa ne veljajo za vse vrste jekla. SIJ ima denimo za nekatere vrste orodnih jekel, ki jih ameriška jeklarska podjetja ne proizvajajo ali pa jih izdelujejo v omejenih količinah, odobrene tako imenovane izločitve (exclusions). “Te veljajo za točno določene kakovosti in dimenzije izdelkov. Če za posamezno vrsto jekla izločitev ni odobrena, je tudi ta uvoz obremenjen s 25-odstotno carino,” pravijo.

Zvišanje dajatev (ki ga je Trump po objavi članka tudi uradno napovedal) bi negativno vplivalo na cenovno konkurenčnost SIJ izdelkov v primerjavi z ameriškimi proizvajalci jekla ter zavrlo rast prodaje na tem trgu. “Nadomestitev izgubljenih količin s preusmeritvijo na nove trge in pridobivanjem novih kupcev pa je dolgotrajen proces, ki zahteva čas in dodatne naložbe v razvoj prodajne mreže,” poudarjajo.

Industrija bi priprla vrata na trg EU

Zviševanje dajatev gotovo ne bi bila dobra novica za evropske proizvajalce, ki tudi na stari celini izgubljajo posle zaradi šibkega povpraševanja v jeklarsko intenzivnih panogah gradbeništva in avtomobilske industrije, primerjalno višjih stroškov energentov in cenejšega uvoženega jekla.

Prav zdaj tudi v EU poteka revizija trgovinske politike za panogo jeklarstva. Ker vse težje konkurirajo uvoznikom iz tretjih držav in menijo, da je uvoz prevelik, so evropski proizvajalci v januarski javni razpravi prek združenja Eurofer pozvali Bruselj, da naj zmanjša kvote za jeklo in hkrati zviša carine s 25 na 34 odstotkov. Predlagajo tudi tako imenovano ogljično dajatev na uvoz izdelkov (v okviru evropskega mehanizma CBAM) ter spodbude za ozelenitev proizvodnje jekla.

Največ jekla v EU sicer prodajo Kitajska, Turčija, Južna Koreja, Indija, Tajvan in Vietnam.