Trumpovi uvedbi carin sledila takojšnja reakcija Kitajske, Kanade in Mehike
Do Trumpovih carin na uvoz iz Mehike, Kanade in Kitajske so bili kritični predstavniki vseh treh držav, ki so napovedali tudi protiukrepe.
Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto izpolnil predvolilno obljubo in uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz sosednjih Kanade in Mehike ter 10-odstotne dodatne carine na uvoz iz Kitajske, ki stopijo v veljavo v torek. Poleg napovedi protiukrepov predstavnikov vseh treh držav so bili do poteze kritični tudi nekateri predstavniki industrije v ZDA, poroča Reuters.
Blažje 10-odstotne carinske stopnje bo deležen le uvoz nafte in plina iz Kanade, od katerih so odvisne mnoge ameriške rafinerije na srednjem zahodu.
Trump je pravno podlago za carine našel v zakonu o izrednih gospodarskih pooblastilih (IEEPA) iz leta 1977, ki še nikoli ni bil uporabljen v ta namen. Ameriški predsednik je obenem razglasil izredne razmere na kopenskih mejah z ZDA (s Kanado na severu in Mehiko na jugu), saj trdi, da se čez obe meji stekajo ilegalne migracije in prepovedana droga fentanil, za proizvodnjo slednje pa obtožuje Kitajsko. Ustavitev tega pretoka je bila njegova glavna zahteva trem državam.
Kitajska je bila v svojem odzivu najbolj kritična do obtožb o vpletenosti v trgovino fentanila. “Fentanil je ameriški problem,” je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. “Kitajska stran je izvedla obsežno sodelovanje na področju boja proti drogam z ZDA in dosegla izjemne rezultate.” Tudi administracija Trumpovega predhodnika Joeja Bidna je sicer Kitajsko pozivala, naj ustavi pošiljke kemikalij, ki so potrebne za pripravo te substance.
“Mehika in Kanada načrtujeta povračilne ukrepe, ki bodo ostrejši od tistih, ki jih je Trump videl prvič,” je za Reuters komentiral Josh Lipsky, višji direktor geoekonomskega sveta pri think tanku Atlantic Council. “Nisem prepričan, da je administracija popolnoma pripravljena na reakcijo. Medtem Kitajska mirno diha. Prešli so z grožnje 60-odstotnih carin na 10-odstotno, ki jo lahko obvladujejo z valuto,” je dejal.
Kitajska se bo pritožila
Kitajska vlada je v nedeljo obsodila uvedbo 10-odstotnih carin na kitajski uvoz s strani Trumpove administracije, a je pustila odprta vrata za pogovore z ZDA, ki bi lahko preprečili poglabljanje konflikta.
Peking bo pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) izpodbijal carine in v odziv sprejel za zdaj še nedefinirane “protiukrepe”, sta sporočila kitajski ministrstvi za finance in trgovino. Ministrstvo za trgovino je v izjavi zapisalo, da Trumpova poteza “resno krši” mednarodna trgovinska pravila.
Kitajska je pri tem ubrala bolj diplomatski pristop kot v Trumpovem prvem mandatu, ko je republikanec prav tako zvišal carine na kitajski uvoz. Vložitev tožbe je v veliki meri simbolična poteza, ki jo je Peking sprejel tudi proti carinam Evropske unije na kitajska električna vozila.
Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning že več tednov poudarja stališče uradnega Pekinga, da v trgovinski vojni ni zmagovalca.
Kanadski premier udaril nazaj
Kanadski premier Justin Trudeau je dejal, da bo država uvedla 25-odstotne carine na 106 milijard dolarjev ameriškega blaga, poroča Bloomberg. Ameriško pivo, vino, hrana in aparati bodo med številnimi izdelki, za katere bodo uvedene kanadske carine, država pa razmišlja tudi o ukrepih v zvezi s kritičnimi minerali, je dejal Trudeau. Kanadčane je spodbujal, naj kupujejo lokalno izdelane izdelke in se odpovedo počitnicam v ZDA.
Kritični so bili tudi drugi politični predstavniki v Kanadi. “Kanada zdaj nima druge izbire, kot da udari nazaj in udari močno,” je dejal premier Ontaria Doug Ford, ki je izrazil podporo protiukrepom na področju kritičnih surovin, kot sta nikelj in uran.
Premier province Britanska Kolumbija David Eby pa je dejal, da so Trumpove carine “popolna izdaja zgodovinske vezi med našima državama in napoved gospodarske vojne zaupanja vrednemu zavezniku.”
“Za napad takšnega obsega bodo Kanadčani zahtevali, da se njihova vlada odzove. Upam, da Američani takoj razumejo, da je v Kanadi veliko jeze. Bili naj bi najtesnejši zaveznik Združenih držav, zdaj pa si ljudje belijo glavo z vprašanjem, zakaj se to dogaja,” je komentirala Lana Payne, vodja združenja kanadskih delavcev v avtomobilski panogi.
“Plan B” v Mehiki
Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je v soboto napovedala uvedbo povračilnih carin kot odgovor na odločitev ZDA. V daljši objavi na družbenem omrežju X je Sheinbaum dejala, da si je njena vlada prizadevala za dialog in ne za konflikt s svojo glavno trgovinsko partnerico na severu, vendar je bila Mehika prisiljena odgovoriti.
“Gospodarskemu ministru sem naročila, naj izvede načrt B, ki vključuje carinske in necarinske ukrepe za obrambo interesov Mehike,” je objavila Sheinbaum, a pri tem ni navedla, na katero ameriško blago se bo njena vlada osredotočila.
ZDA so najpomembnejši tuji trg za Mehiko, Mehika pa od leta 2023 glavna destinacija za ameriški izvoz. Mehika pripravlja morebitne povračilne carine na uvoz iz ZDA v razponu od 5 do 20 odstotkov na svinjino, sir, sveže pridelke, predelano jeklo in aluminij, za Reuters pravijo viri, ki so seznanjeni z zadevo. Avtomobilska industrija bi bila vsaj sprva izvzeta, so rekli.
Minister za gospodarstvo Marcelo Ebrard je na X dejal, da so Trumpove carine “očitna kršitev” prostotrgovinskega sporazuma med ZDA, Mehiko in Kanado (USMCA). “Načrt B je v teku,” je dejal Ebrard. “Zmagali bomo!”
Ameriški izvoz v Mehiko je leta 2023 znašal več kot 322 milijard dolarjev, po podatkih ameriškega urada za cenzus, medtem ko so ZDA uvozile za več kot 475 milijard dolarjev mehiških izdelkov, kar za ZDA pomeni več kot 150 milijard dolarjev primanjkljaja. Skoraj tretjina mehiškega bruto domačega proizvoda je neposredno odvisna od izvoza v ZDA, je na X zapisala direktorica ekonomskih analiz pri Grupo Financiero BASE Gabriela Siller.
Kritična tudi industrija
Trump je sicer večkrat zatrdil, da bi carine pomagale domačim proizvajalcem avtomobilov, toda avtomobilska industrija se za svojo globalno proizvodno verigo v veliki meri zanaša na prosti trg celotne Severne Amerike. Predvsem imajo proizvajalci proizvodnjo pogosto locirano v Mehiki.
“Še naprej verjamemo, da bi morali biti vozila in deli, ki izpolnjujejo stroge domače in regionalne zahteve glede vsebine USMCA, izvzeti iz povišanja carin. Našim ameriškim proizvajalcem avtomobilov, ki so vložili milijarde v ZDA, da bi izpolnili te zahteve, njihova konkurenčnost ne bi smela biti spodkopana s carinami, ki bodo zvišale stroške izdelave vozil v ZDA in ovirale naložbe v ameriško delovno silo,” je dejal Matt Blunt, predsednik ameriškega sveta za avtomobilsko industrijo, ki zastopa Ford Motor, General Motors in Stellantis.
“Neprekinjena avtomobilska trgovina v Severni Ameriki predstavlja 300 milijard dolarjev ekonomske vrednosti. Ne samo, da nas ohranja globalno konkurenčne, temveč podpira delovna mesta v avtomobilski industriji, izbiro vozil in cenovno dostopnost vozil,” je komentiral John Bozzella, predsednik združenja za avtomobilske inovacije.
“Če bodo carine stopile v veljavo, pričakujemo, da bodo stroške, vključno z morebitnimi povračilnimi kanadskimi ukrepi za izvoz nafte, nosili kanadski proizvajalci surove nafte, ameriške rafinerije, ki so odvisne od kanadske surove nafte, in vozniki avtomobilov, ki bodo plačali več na črpalki,” je dejal predsednik svetovalnega podjetja Rapidan Energy Group Robert McNally.
Bodo zmagovalec evropske rafinerije?
Carine predsednika ZDA za uvoz kanadske in mehiške nafte bodo evropskim in azijskim rafinerijam ponudile konkurenčno prednost pred njihovimi tekmeci v ZDA, so za Reuters povedali analitiki in vlagatelji.
“Manjši izvoz dizla iz ZDA bi podprl evropske marže, medtem ko bi lahko ostalo več izvoznih priložnosti na trgu bencina, ki je pod močnim pritiskom,” je dejal David Wech, glavni ekonomist svetovalne družbe Vortexa. ZDA so trenutno izvoznica dizla in uvoznica bencina.
“Torej na splošno pozitivno za evropske rafinerije, vendar verjetno ne za evropske potrošnike,” je dodal.
