Umik južnokorejskega ponudnika iz projekta JEK2

Družba Gen energija po preklicu referenduma o novi nuklearki v Krškem (JEK2) nadaljuje postopke za končno odločitev o projektu, je novinarjem v Ljubljani povedal prvi mož podjetja Dejan Paravan. Je pa korejski ponudnik reaktorske tehnologije KHNP družbo obvestil, da izstopa iz projekta. V izboru tako ostajajo trije reaktorski tipi dveh ponudnikov, poroča STA.

Paravan je povedal, da Gen energija projekt po odpovedi referenduma nadaljuje skladno s strateškimi usmeritvami države. Kot družba v 100-odstotni državni lasti morajo namreč spoštovati odlok DZ o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države in vsakoletne načrte upravljanja, ki jim dajejo usmeritve.

Strategija upravljanja državnih naložb tako med strateškimi usmeritvami krovnega podjetja Skupine Gen navaja “izgradnjo novih jedrskih proizvodnih zmogljivosti in izvajanje vloge nosilca razvoja projekta JEK2 (koordiniranje in vodenje vseh potrebnih dejavnosti z vsemi ključnimi deležniki) ter optimizacijo postopkov odločanja s ciljem učinkovitega, odgovornega in pospešenega izvajanja projekta JEK2 in drugih investicij”.

Sprememb v teh strateških usmeritvah ni in po informacijah Gena energije spremembe niso načrtovane. Projekt se tako po Paravanovih besedah nadaljuje skladno s potrjeno časovnico in poslovnim načrtom skupine.

Hibe javne diskusije

Je pa razprava v okviru pozneje preklicanega posvetovalnega referenduma, tako Paravan, pokazala določene hibe javne diskusije na temo energetske mešanice v Sloveniji. Po njegovih besedah se vedno pogovarjamo, katerih tehnologij ne želimo in kako lahko preživimo brez njih, morali pa bi preiti na razpravo o tem, kakšna proizvodna mešanica bi bila sprejemljiva.

Zato pozdravljajo pobudo predsednika vlade Roberta Goloba za vzpostavitev celovite, strokovne in konstruktivne javne razprave glede energetske prihodnosti Slovenije. V Genu energiji ostajajo zagovorniki kombiniranega scenarija obnovljivih virov energije in jedrske energije.

Je pa Paravan poudaril, da čisto vsak scenarij energetskega razvoja prinaša negotovost in tveganja ter da nobena tehnologija ni popolna. Zato bodo potrebni kompromisi, pri analizi pa bo treba upoštevati vidike okoljske sprejemljivosti, rabe prostora, zanesljivosti, ekonomike in učinka na uvozno odvisnost.

Projekt teče naprej

Gen tako nadaljuje postopke. Lani jeseni so na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo poslali dopolnjeno pobudo za začetek priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za novo nuklearko. Po njihovih informacijah so na ministrstvu, pristojnem za energetiko, pobudo že predali ministrstvu za naravne vire in prostor.

Za letos v Genu predvidevajo sprejetje vladnega sklepa o začetku priprave DPN, ki mu sledita priprava študije variant in predloga izbora ter priprave okoljskega poročila v sklopu celovite presoje vplivov na okolje. V naslednjih korakih do sprejema dokončne uredbe o DPN sledijo javna razgrnitev DPN, čezmejna presoja vplivov na okolje ter opredelitev nosilcev urejanja prostora do sprejemljivosti vplivov prostorskega akta.

Gen energija letos nadaljuje tudi pripravo strokovnih študij, npr. poročila o analizi varnosti lokacije, radiološke analize, poplavne študije, študije potresne varnosti lokacije in študije tehnične izvedljivosti.

Zadnja je namenjena oceni tehničnih možnosti za izgradnjo in delovanje nove nuklearke ob upoštevanju specifičnih tehnoloških in lokacijskih zahtev, evropske in slovenske zakonodaje ter ostalih varnostnih, energetskih in izvedbenih vidikov. Študija tehnične izvedljivosti tako zmanjšuje tveganja v postopkih izbora dobavitelja reaktorske tehnologije in zagotavlja, da je projekt načrtovan na podlagi realnih tehničnih možnosti, še piše STA.

Odstop Korejcev

Študijo tako pripravijo potencialni dobavitelji. Na poziv sta se prijavila francoski EDF in ameriški Westinghouse, korejski KHNP pa je Gen obvestil, da pri študiji ne bo sodeloval in da izstopa iz igre za JEK2, je povedal poslovni direktor Gena Bruno Glaser. Ocenjena vrednost študije je 8,3 milijona evrov, zaključena naj bi bila do letošnje jeseni.

Kaj izstop Korejcev pomeni? Namesto osmih potencialnih reaktorskih tipov tako na mizi ostajajo tri moči 1.000, 1.200 in 1.650 megavatov (MW). Gre za Westinghousov AP 1000 ter evropska tlačnovodna reaktorja EPR 1200 in EPR 1650.

Po Paravanovih zagotovilih se s tem kompleksnost izbora zmanjšuje, konkurenca pa ostaja zadostna. Na že predstavljeno ekonomiko projekta, ki da je realna in celo nekoliko konservativna, izstop KHNP po njegovih besedah nima vpliva. Ocenjena investicijska vrednost JEK2 brez stroškov financiranja tako ostaja med 9,3 in 15,4 milijarde evrov.

Skupaj je sicer Gen do zdaj za projekt JEK2 porabil okoli 30 milijonov evrov, do 2028 pa naj bi bilo stroškov še kar nekaj. Med drugim bo treba ekipi, ki se ukvarja s projektom, s sedanjih 50 povečati na 150 oseb.

Podaljšanje delovanja Nek

Paravan je danes odgovarjal tudi na vprašanje možnosti podaljšanja obratovanja obstoječe Nuklearne elektrarne Krško (Nek) še za 20 let, torej do 2063. Ocena Gena energije in hrvaškega solastnika nuklearke je, da je podaljšanje z različnih vidikov prava odločitev in da bodo, ko bo čas za to, podprli pripravljalne aktivnosti za podaljšanje. Ni pa tega trenutka pričakovati pred 2030.

Podaljšanje delovanja Neka do 2063 je koristno tudi v primeru odločitve za JEK2, saj da kot zelo konkurenčen vir močno razbremenjuje denarni tok v prvih 20 letih delovanja nove nuklearke, poroča STA.

Strategija malih modularnih reaktorjev

Gen energija je v okviru razprave o prihodnji energetski oskrbi države sprejela akcijski načrt na področju tehnologije malih modularnih jedrskih reaktorjev (SMR). V prvem koraku so 12 ponudnikom poslali dopis o nameri raziskave možnosti uvedbe njihove tehnologije. Ni pa uvedba SMR v Sloveniji verjetna bistveno pred 2050, menijo v podjetju.

Akcijski načrt po pojasnilih krovne družbe Skupine Gen, katere del je tudi Nuklearna elektrarna Krško, in trenutno edinega investitorja v projekt nove nuklearke v Krškem (JEK2) izhaja iz decembra lani sprejetega osveženega nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN), ki po enem od scenarijev ob postavitvi nove nuklearke do leta 2040 predvideva tudi izgradnjo manjšega modularnega jedrskega reaktorja z močjo okoli 250 megavatov do 2050.

V prvem koraku so v Genu energiji stopili v stik z 12 ponudniki tehnologije SMR z različnih delov sveta in jim poslali dopis o nameri raziskave možnosti uvedbe njihove tehnologije. Po besedah Paravana teh 12 ponudnikov razvija 14 tehnologij, ki so najdlje na poti h komercialni uporabi.

V tem letu bodo v podjetju po besedah Gregorja Srpčiča, ki je vodilni inženir za SMR in razvoj jedrskih tehnologij v Genu, izvedli predhodno analizo izvedljivosti projektov SMR v Sloveniji, ki bo vključevala identifikacijo potencialnih zasnov in lokacij ter variantne rešitve, ter vodili strokovni dialog s ponudniki. V nadaljevanju so predvidene tudi podporne tehnične študije za poznejšo pripravo študije izvedljivosti, ki bo podlaga za pripravo in oddajo pobude za začetek umeščanja v prostor.

Prve tehnologije SMR na voljo okrog leta 2030

Paravan je ob tem spomnil na zadnjo analizo Mednarodne agencije za energijo (IEA), da bodo prve komercialne tehnologije SMR na voljo okoli 2030. Sprva bo cena teh reaktorjev na kilovat po Paravanovih navedbah dvakratnik tiste pri tradicionalnih reaktorjih. A s serijsko proizvodnjo naj bi se ceni izenačili nekje do 2050, je dejal.

SMR so, tako Paravan, nedvomno perspektivna tehnologija, a ker še ni preizkušena v praksi, je glede nje veliko nejasnosti. Ker razvoj terja svoj čas, tako ne sme biti pritiska, da bi morali te male reaktorje v Sloveniji na omrežje priključiti do 2040, je prepričan prvi mož Gena. Če pa bi inovacije pokazale, da gre razvoj hitreje, pa je možna pospešitev dinamike. To bo jasno v prihodnjih letih.

Med potencialnimi lokacijami za postavitev SMR v Sloveniji se sicer omenjajo območja Termoelektrarne Šoštanj in Brestanica ter zaprte Termoelektrarne Trbovlje, Taluma v Kidričevem ali kakšnega drugega velikega porabnika energije, npr. ene od jeklarn in pa Beričevega na obrobju Ljubljane, kjer je veliko omrežno vozlišče. Študijo lokacij sicer v okviru ameriško sofinanciranega projekta Phoenix izdeluje storitveno podjetje Sargent & Lundy iz ZDA, še piše STA.