Slovenska podjetja v 2025: “Pripravljeni smo na najslabše, računamo na rast”

Ker je slovensko gospodarstvo izvozno usmerjeno in je večina podjetij odvisna od prodaje na tujih trgih, je pričakovano, da jih za prihodnje leto najbolj skrbijo geopolitična nestabilnost, ki se utegne z vrnitvijo Donalda Trumpa v Belo hišo še poslabšati, ohlajanje gospodarstva in slabša konkurenčnost Evrope v primerjavi s Kitajsko in ZDA.

Pri Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da bo upad izvozne konkurenčnosti evropske industrije v prihodnjih treh letih vplival tudi na dinamiko gospodarske rasti v Sloveniji, ki bo tako nižja kot v zadnjih letih. Vseeno pričakujejo pozitivno rast industrijske proizvodnje in blaga, predvsem zaradi velike prilagodljivosti slovenskih podjetij in diverzificiranosti njenega gospodarstva. V svoji jesenski napovedi Analitika GZS v prihodnjih treh letih pričakuje okoli 2,5-odstotno gospodarsko rast, kar je manj od rasti v zadnjih osmih letih (3,2 odstotka).

Kako so v podjetjih prebrodili letošnje leto, ki je bilo tudi “zaguljeno”, in kako se bodo spopadli z negotovim letom 2025?

Hidria: po letošnjem upadu v 2025 spet rast

Hidria, ki se usmerja v razvoj in proizvodnjo avtomobilskih in industrijskih tehnologij, se v drugem segmentu že od lani spopada z upadom naročil. Pri avtomobilskih tehnologijah trenutno beleži veliko naročil pri rešitvah za hibridna vozila, pri naročilih za popolnoma elektrificirana vozila nastajajo zamiki, pri vozilih z motorji z notranjim zgorevanjem pa v zadnjem času zaznava upad naročil.

Po zadnjih napovedih bo skupina Hidria letos ustvarila 380 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je nekoliko manj kot lani, ko jih je bilo 399,6 milijona evrov. Letošnji čisti dobiček bo predvidoma za nekaj odstotkov manjši od lanskega, pravijo v Hidrii, ko ga je bilo za 26 milijonov evrov.

Prihodnje leto naj bi spet zrasli, saj načrtujejo 409 milijonov evrov prodajnih prihodkov in tudi večji dobiček. Število zaposlenih naj bi ostalo na letošnji ravni.

Sicer pa v Hidrii pozorno spremljajo dogajanje v evropski avtomobilski panogi, na katero so močno navezani in ki gre skozi velike spremembe, na kar kažejo težave največjih proizvajalcev, kot sta Volkswagen in Stellantis, nadaljujejo intenzivna vlaganja v vse proizvodne programe in lokacije in posebno pozornost namenjajo obvladovanju likvidnosti.

Še posebej je za slovenske avtodobavitelje pomemben nemški trg, saj nanj odpade kar 40 odstotkov njihove prodaje.

Iskra načrtuje za 300 milijonov evrov prihodkov

V skupini Iskra, ki deluje na različnih področjih, od energetike, prometa in telekomunikacij do ladjedelništva, bodo letos ustvarili dobrih 272 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je malenkost več kot lani, za prihodnje leto pa jih načrtujejo 300 milijonov. Čistega dobička bo letos za 22,7 milijona evrov, kar je okoli šest milijonov več kot lani, v 2025 pa za 27,9 milijona. V višini dobrih 40 milijonov evrov bo večji tudi dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA; lani je ta znašal 31,7 milijona evrov), v 2025 pa naj bi ga bilo okoli 45 milijonov evrov.

Na poslovanje skupine, v kateri deluje skoraj 20 podjetij, bodo v prihodnjem letu vplivale kriza v Evropi, nove tehnologije, uspešnost razvojnih projektov, zavzetost zaposlenih in še kakšna akvizicija, pravijo v Iskri, kjer v zadnjih letih pospešeno prevzemajo. Nazadnje so maja kupili polovični delež v družbi Elkakon, ki se ukvarja s proizvodnjo industrijskih vodnikov. To je bil že četrti Iskrin prevzem na Hrvaškem.

“Dali bomo vse od sebe, pripravljeni smo na najslabše, računamo na rast,” je zapisal Klemen Šešok, ki je skupaj z drugimi člani družine solastnik Iskre. Družina Šešok se je letos uvrstila na peto mesto lestvice najbogatejših Slovencev, ki jo pripravljajo pri reviji Finance Manager, z ocenjenim premoženjem 340 milijonov evrov.

Sij v skrajšani delovnik in odpuščanja

Za Skupino Slovenska industrija jekla (Sij) je še eno težavno leto, ki ga bodo, tako kot lansko, najverjetneje končali v izgubah. Kot ocenjujejo, bodo letošnje leto zaključili s prihodki od prodaje v višini ene milijarde evrov in EBITDA višjim od 51 milijonov evrov.

Leto so zaznamovale zaostrene okoliščine, ki skupaj z naraščajočimi stroški za energijo močno vplivajo na konkurenčnost evropskih jeklarjev, pravijo v Siju. “Evropski jeklarski trg močno zaznamuje tudi uvoz večje količine jekla in jeklenih izdelkov iz držav, v katerih so stroški proizvodnje nižji, predvsem iz Azije, kar pomembno vpliva na slabše povpraševanje po evropskih jeklih in s tem tudi izdelkih Skupine Sij.”

To se je odrazilo tudi na poslovanju. V devetmesečju je skupina ustvarila 834,5 milijona evrov prihodkov, kar je 6,2 odstotka več kot v istem obdobju lani. Ob tem je EBITDA znašal 49,6 milijona evrov, pod črto je bila izguba, koliko, v podjetju niso razkrili.

So pa zato uvedli ukrepe za stabilizacijo poslovanja, kot so dejali, med njimi skrajšani delovni čas od 1. novembra. Skrajšani delovnik, ki je po navedbah podjetja usklajen s sindikati, prinaša tudi za 10 odstotkov nižje plače. Pred dnevi so iz Sija napovedali, da bodo po oktobrski uvedbi skrajšanega delovnika in 10-odstotnem nižanju plač v proizvodnih družbah skupine zdaj odpuščali tudi v matični družbi Sij, d. d., ki zaposluje približno 132 ljudi. V drugi polovici januarja bodo pripravili program razreševanja presežnih delavcev. Po nekaterih neuradnih informacijah je na prepihu okoli 30 odstotkov delovnih mest oziroma približno 40 delavcev.

Na poslovanje Skupine Sij bodo tudi v letu 2025 najbolj vplivali globalne razmere na trgu jekla, predvsem povpraševanje in cene jekla, pa tudi energetski stroški in nadaljnji uvoz jekla iz držav z nižjimi stroški proizvodnje. Ključni izziv ostaja zagotavljanje konkurenčnosti v evropskem okolju, kjer je regulatorni okvir strožji. Na drugi strani napovedano okrepljeno povpraševanje po jeklu pomeni priložnost za izboljšanje rezultatov.

Za leto 2025 Skupina Sij načrtuje povečanje prihodkov na raven med 1,047 in 1,112 milijarde evrov ter izboljšanje EBITDA, ki naj bi znašal med 61 in 85 milijonov evrov. Poslovni izid je predviden med 19 milijoni evrov izgube in 0,4 milijona evrov dobička, denarni tok iz poslovanja bo pozitiven, pojasnjujejo.

Dewesoft: slabše leto po rekordnem 2023

Za skupino Dewesoft je bilo po obdobju intenzivne rasti 2024 leto prilagajanja. “Burno geopolitično okolje in ohlajanje evropskega gospodarstva, zlasti v Nemčiji, kjer je industrija nekonkurenčna v primerjavi s Kitajsko, sta vplivala na globalno povpraševanje,” poudarjajo v trboveljskem razvijalcu inovativnih merilnih sistemov in programske opreme. Dodajajo, da so se po krizi dobavnih verig razmere stabilizirale, kar je omogočilo normalizacijo proizvodnih procesov, a je hkrati razkrilo nove izzive.

Pričakujejo, da bo skupina Dewesoft leto 2024 zaključila z okoli 87 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 16 odstotkov manj v primerjavi z lani. Upad prihodkov od prodaje je posledica neizvedenih naročil v letu 2022, ki so jih izpeljali v 2023 in s tem lani beležili ekstremno rast, pojasnjujejo v Dewesoftu, katerega soustanovitelj in največji lastnik Jure Knez je tretji najbogatejši Slovenec z ocenjenim premoženjem 360 milijonov evrov. Čisti dobiček bo prav tako nekoliko manjši, za približno 20 odstotkov.

Za prihodnje leto kot skupina načrtujejo med 90 in 100 milijonov evrov prihodkov od prodaje in med 20 in 25 milijonov evrov čistega dobička, kar bo omogočilo nadaljnje vlaganje v razvoj inovativnih tehnologij, širitev globalnega dosega in krepitev podpore strankam.

Letos so zaposlili 20 novih sodelavcev in jih je trenutno v Sloveniji 205. V prihodnjem letu bodo zaposlovali manj, iščejo pa predvsem tehnični kader različnih smeri in stopenj izobrazbe, denimo razvojne inženirje za programsko opremo, razvojne inženirje za elektroniko, CNC-operaterja, strojne inženirje in podobno.

Letos se je o podjetju pisalo predvsem poleti, ko je Evropska vesoljska agencija izstrelila raketo Ariane 6. Pri razvoju rakete je s svojimi merilnimi sistemi namreč sodeloval tudi Dewesoft, in sicer pri testiranju dodatnih potisnikov, pa tudi pri izstrelitvi.

V Steklarni Hrastnik postopna krepitev naročil

V zadnjem četrtletju leta 2023 so se tržne razmere močno poslabšale, povpraševanje je drastično padlo, opozarjajo v Steklarni Hrastnik. “Kupci so imeli še velike zaloge, temu primerno smo prilagodili naše proizvodne zmogljivosti. Letošnjo pomlad se je povpraševanje začelo popravljati, tako da trenutno delujemo na 70 odstotkih proizvodnih zmogljivosti. Trenutno opažamo postopno krepitev naročil, a kljub temu pričakujemo tudi v prihodnjem letu zahtevnejše tržne razmere,” pravijo v Steklarni Hrastnik, ki jo vodi Matevž Fazarinc. Temu primerno predvidevajo letošnje prihodke od prodaje na ravni dobrih 60 milijonov evrov in EBITDA v višini 13 milijonov evrov.

V 2025 pričakujejo približno 15- do 20-odstotno rast prodaje oziroma okoli 74 milijonov evrov prodajnih prihodkov ter EBITDA v višini 16,9 milijona evrov. V tem primeru bo načrtovani čisti dobiček okoli štiri milijone evrov, pravijo v steklarni, kjer v dveh obratih v Hrastniku (proizvodnjo imajo tudi v Srbiji) izdelujejo steklenice za velike svetovne proizvajalce alkoholnih pijač, kot so Martell, Bacardi, Henessy, in preizkušajo rešitve zelenega prehoda v procesu taljenja stekla.

Krka cilja na dve milijardi evrov prihodkov

Skupina Krka je v prvih devetih mesecih letos ustvarila eno milijardo in 434,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je sedem odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Čistega dobička je bilo za 281 milijonov evrov, kar je 19 odstotkov več kot v istem obdobju lani.

Predsednik uprave in generalni direktor Jože Colarič je ob objavi rezultatov povedal, da je skupina Krka prodajo v prvih devetih mesecih povečala v petih od šestih prodajnih regij, na večini svojih ključnih trgov in pri vseh skupinah izdelkov in storitev.

Na podlagi devetmesečnih rezultatov v novomeškem farmacevtu ocenjujejo, da bodo letos presegli načrte in ustvarili za 1,89 milijarde evrov prihodkov od prodaje in čisti dobiček v višini 339 milijonov evrov.

Prihodnje leto bodo v skupini po načrtih dosegli dve milijardi evrov prodaje in 354 milijonov evrov čistega dobička. S tem bo povprečna letna rast v petletnem obdobju 5,5-odstotna. Delež prodaje na trgih zunaj Slovenije bo predvidoma 94-odstoten. Najpomembnejša skupina izdelkov bodo ostala zdravila na recept z več kot 80-odstotnim deležem v prodaji. Kot še poudarjajo v Krki, jim načrte lahko prekrižajo večje spremembe v poslovnem okolju, kot so znižanje cen, rasti cen surovin ali spremembe tečajev nekaterih za Krko pomembnih valut.

V Leku, za katerim je prvo leto delovanja v okviru novoustanovljene družbe Sandoz, ki je nastala z oddelitvijo od Novartisa oktobra 2023, ocene letošnjega poslovanja ne razkrivajo, prav tako ne načrtov o prihodkih in dobičku za prihodnje leto. Zapišejo le, da pričakujejo še eno dobro leto zaradi velikega povpraševanja po njihovih izdelkih in tudi razvojnih projektov.

Domel: letos ne bo po načrtih

Na nekonkurenčnost evropske in slovenske industrije je za Forbes Slovenija nedavno opozoril tudi predsednik uprave Domela Matjaž Čemažar. “Pri takih pogojih, kot jih imamo trenutno v Evropi – ne samo v Sloveniji – je evropska proizvodnja manj konkurenčna, predvsem to velja za energetsko intenzivne panoge. To se nam hitro pozna, saj smo v segmentih, kjer konkuriramo s kitajskimi proizvajalci, zaradi dražjih surovin postali nekonkurenčni,” je dejal Čemažar.

Pri proizvajalcu elektromotorjev iz Železnikov so ohlajanje evropske industrije občutili že lani, ko so jim v zadnjem četrtletju prihodki upadli za približno petino. Letos bodo po oceni ustvarili okoli 185 milijonov evrov prihodkov, kar je približno osem odstotkov manj od načrtov. Leto naj bi sklenili s pozitivnim izidom, a prav tako manjšim od načrtov. Teh nam za prihodnje leto niso razkrili.

Salus načrtuje približno 690 milijonov evrov prihodkov

Skupina Salus prihodnje leto načrtuje približno 690 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar bi bilo 15 odstotkov več kot lani in tri odstotke več, kot naj bi znašali letošnji prihodki Salusa. Čisti dobiček naj bi se glede na 2023 povečal za 17 odstotkov na 12,2 milijona evrov.

“Salus sledi svoji strategiji 2023-2027, pri čemer je obsežen del stroškov poslovanja namenjen razvojnim aktivnostim in zagonu novih poslovnih priložnosti. Skupina bo v letu 2025 investirala v nadaljnjo širitev skladiščnih zmogljivosti, nove prodajne enote ter predvsem v informacijsko tehnologijo in digitalizacijo,” so sporočili prek spletne strani ljubljanske borze.

Matična družba bo v začetku prihodnjega leta delničarjem izplačala vmesno dividendo v višini 40 evrov bruto za delnico.

HIT: več kot milijon obiskov

V novogoriški družbi Hit, ki je šla skozi težko obdobje pandemije, bodo leto zaključili s skupno bruto realizacijo v višini 189,6 milijona evrov. Od tega bo 161,6 milijona evrov iz iger na srečo, 25,9 milijona iz hotelirstva in gostinstva ter 2,1 milijona evrov iz drugih dejavnosti. Ocenjujejo, da bodo v igralnicah imeli več kot milijon obiskov, načrtovani čisti dobiček pa naj bi znašal 4,1 milijona evrov. Za prihodnje leto v družbi, ki zaposluje 1.532 ljudi, napovedujejo obsežen investicijski cikel, načrta prihodkov in dobička pa ne razkrivajo.